Sonca dolshajanje (1831)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
IV. Djulabije Sonca dolshajanje (1831)
Stanko Vraz
Večerke, I. (1834)
Viri: Slovenska djela, 1, Zagreb: Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1952 (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Helios si kola nagne k večeri,
tam se njemu odprejo široke dveri,
ptiči premarno si pojejo drago 'no milno,
volga na hrasti 'no zeba v logi,
vsaka le skaže tak čast proti Bogi.
Kosi, golobi se pasej' na njivi obilno.
Kak tote ptičice
marne so tud' grlice.

Gospodinja domov reče zvati orače,
kajti pečene so jim že mastne pogače,
kmeti veseli s polja se domov vsi podajo
k ženi preljubi 'no deci v hrame,
vè domovino pod lastnate hrame,
s svojo družbo 'no deco tam večerjo 'majo.
Žene se skrbijo,
Jim hrane sparijo.

Žene pastir si veselo živino
s paše skoz vso zeleno dolino,
glasno igra si 'no lepo na bezgovni žvegli,
hrum se razširja skoz gaje 'no polja
in odglas do globokega dola.
S tem pastirice se zmešajo viže, 'no k megli
vis'ko se zdignejo
k Bogi čast nesejo.

Brzni konji z iskram' obdani
pot k večerji tečejo, znani
Helios veliki je gledat' v kolah,
Kdaj on potuje nastezi k večeri,
'no na kraj neba se odprejo dveri,
tečaj' za nje prerumeni zdaj konji leskeči;
na nebi bliskečejo
v oblaki migečejo.

Helija traki. Vse spravlja se k miri.
Tiho so ptiči 'no tiho pastirji.
Vsi že na sedali pijo, le sam' kukavca
peje ---------------------------------------
V mojem želenji ------------------------
sence obsodilo je; rajši kak ktera kol ptica
ste vi slaviči,
dragi mi ptičeki!

Pejte, pejte, nemirno zapejte
srce mi, odžalnost notr' vlejte,
celo noč pejete, den' men' odžalnost ne date,
brati moji, pri vas de srce m' lahko,
moje pretrdo na vaših de mehko.
Drugim prehitro leteče ure, ve 'mate
zame pomalnosti
preveč 'no hmanjosti!