Slap

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Carnac Slap
Morje
Tomaž Šalamun
Tema modre slike
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Zame si objet in sončen. Je strašno biti samo

ljubljen? Kako naj se razdelim? Ko utečeš,

ko utečeš, ko z mečem zasekaš zrak, seveda me


zaboli, ampak nič ne spreminja. Sploh nisem

premakljiv. Tudi pepel je isto. Tudi razsut

pepel ne izgubi moči. Magma, kaj sem tvoji duši?


Stkan sijem in razbit žarim. Tudi uničevan

pijem. Bi bila odpoved zate zrak? Moč, pamet,

volja in odločitev enostavno ne primejo. Glej,


zdaj sem izpahnjen, premaknjen, odplavljen,

ves sem nahranjen. Tvoj Pegaz sem, ti mi pa v

žnale natikaš vajeti. V redu. Me razmesariš.


Kri nekako poji. Moja bolečina te malo pomirja.

Ampak to je zate drobiž. Zame izguba drobiža.

Nič se ne da spremeniti. Nič. Caf, naj te


zaboli piščal. Tuf, da si melasa v risankah.

Evo, raztrgam te lahko in te položim pol na

levi sedež, pol na desni sedež. Potem odprem


usta in mi kot popcorn letiš v zobe. S koleni

razbijam marmor. Tipi, ki so si hoteli

najprej obrisati oči, raje bulijo v slap.