Slap (Oton Župančič)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Slap
Oton Župančič
Izdano: Slovan, 12/2, 1914
Viri: 2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Sredi samotnih sten
v pajčolanih pen
slap pada, pada, pada...

Solnce nad šumom mavrice spleta,
ptica meglice pršeče preleta
stresa dragulje s peroti;
prišel po daljni sem poti,
preko strmin in čez loge,
z mano nevestica mlada,
pa sva oba zajeta,
vklenjena v biserne kroge:
venomer
slap pada, pada, pada...

Tiho večer
nad sanjajočim se jezerom boči,
najine misli prepletene
v božjem naročji;
kar se skloni z glavó do mene:
»Tam pa sam
sredi samotnih sten
v pajčolanih pen
slap pada, pada, pada« ...

Troje oken pred vsemi noč
kakor mrka straža stoji,
poleg možá vs vroča leži,
v spanju ga objemajoč,
v snú zamrmrá iznenada:
»Joj, tam sam
slap pda, pada, pada« ...

Koliko let še? Šli so pred nami,
bratje in sestre nepovratno pot;
tihi, skrivnostni tisti so hrami,
tih, kot gluh, je njihov rod.
Ali jih drami, ali jih mami,
kot tam sam
sredi samotnih sten
v pajčolanih pen
slap pada, pada, pada?