Sandale

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
V Antwerpnu, pri poštni kočiji Sandale
Ambra
Tomaž Šalamun
Versailles
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Luna, staccato, vrček medu jem,
vse rastline so moje in me božajo po grlu,
ta, od ciprese na mojem vrtu, praska me,


še bolj me praska cedra. Komaj mi gre
glava med vejami cedre ob deblu, komaj vidim
morje. Dimnik masakrira moj pogled.


Hej, čolniček, gotovo prezebaš! Rib
ni bilo nič kaj preveč v morju in
acetilenska luč, ki je piskala sredi


noči, da bi zamamila ribe, komaj jo vidim v
soncu. Vse se meša. Dan je, da je zeleno
in noč je, da vidim hlad. Luna si opaše


sandale. Včasih dam srne skupaj
v vrsto, z gobčki na tla, da vohajo in
jim rečem, tecite, tecite, tu prirejamo


tekmo kot za peteline v Mehiki, samo da jih
ne ubijajo, srne se potem zakačijo, z
glavami se zakačijo v isto lego kot


feder na črn bitumen, ta skoči, srne pa
moraš razuročiti. Niso srne, ki se valijo po
hribu, zavezane v raševino. Brnistro jejo,


v oči jim vdira mrak. Veslali smo in
jelen je ranjen plaval v morju. Pobegnil
je z Brionov. Kako so ropotale težke kosti


s kožo, na lesu na beli barvi, kako je
jelena bolelo, kako je gledal, kot da bi
vdrl v kabino, ko se je preoblačil


star človek, ki ni hotel biti zasačen.
In smo ga predali milici, na morju,
v njihov čoln. Če padem, bi izkrvavel? Bi


ti registriral obroče? Slap (suša),
kot da je šla voda skozi prah. Na sivem
laporju si se zmočil. In še sva govorila,

da mora iz kolena teči. Koža mora biti
ranjena. Iz pečin mečejo frižiderje, lonce,
dele šasij. Duša zmoči. Otrok uide.