Rudninoslovje ali mineralogija za niže gimnazije in realke

Rudninoslovje ali mineralogija za niže gimnazije in realke
Fran Erjavec, Sigmund Fellöcker

Spisano:	1867
Viri:	Kazalo:Rudninoslovje ali mineralogija za nize gimnazije in realke 1867.djvu
Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Besedilo

[ - ]Stran:Rudninoslovje ali mineralogija za nize gimnazije in realke 1867.djvu/1 [ - ] [ - ]Stran:Rudninoslovje ali mineralogija za nize gimnazije in realke 1867.djvu/3 [ - ]Stran:Rudninoslovje ali mineralogija za nize gimnazije in realke 1867.djvu/4 [ - ]Stran:Rudninoslovje ali mineralogija za nize gimnazije in realke 1867.djvu/5 [ - ]

[ 1 ]

VVOD.

Vse, karkoli je ustvaril Bog, solnce, mesec, zvezde, med kterimi je tudi naša zemlja, i na zemlji vsa bitja, kar jih naši čuti zaznavajo — vse to imenujemo naturo ali prirodo.

No tukaj puščamo v nemar zvezde, i govorimo le o zémeljskih bitjih.

Med njimi je velika raznovrstnost. — Nektera so sestavljena iz raznih posodic, iz tekočih i trdih delov, i vsak del (organ) ima svoje opravilo. Taka bitja se vedno spreminjajo, i ko dokončajo svoj tek, razpadajo sama brez vnanje sile — zovemo je živa ali organska, i delimo je spet na živali, ki čutijo i gibljejo se samovoljno, i na rastline, ki so brez čutja i brez samovoljnega gibanja. Druga bitja pa ne kažejo v svojih delih nikakoršne različnosti i nikakoršne spremembe; sestavljena so iz enakošne snovi i brez vnanjega vpliva ostanejo, kakoršna so — zovemo je neorganska bitja ali rudnine (Mineralien).

Nauk, ki nam opisuje rudnine po njihovih lastnostih ter je vreduje po njihovih sličnostih i različnostih — zovemo rudninoslovje ali mineralogijo.

----

2. Plátina¹⁾ kristalizuje tesularno, vendar so kristali redki, največ se nahaja v zrnih i v oblotínah, klati se ne dá, na prelomu je repinasta; kovinske sijajnosti, jeklene barve i tudi jeklene svetle raze je; kovna je, malo trša (tr . = 4•0 .... 4•5) od jedavca a 16 do 20kratov — kakor je bolj ali menj čista — teža od vode.

Nahaja se sosebno na Uralu v Sibiriji. Zarad velike trdote i kovnosti, potem zato, ker se težko topi i ker niti ne rjavi, niti je ne razjedajo kisline, rabi se posebno za kemijska orodja i posodja, a zarad izvrstne sijajnosti za kovinska zrcala. Iz platine tudi izdelujejo nmogovrstne lepoče, na Rusovskem celo novce kujejo iz nje.

3. Zlato (Gold) kristalizuje tesularno, toda lepi kristali so redki, klati se ne dá, na prelomu je repinčasto, kovinske sijajnosti, zlate barve je i tudi zlate svetle raze, kovno je, trdo kot apnenec, no, kakor ima več ali menj srebra v sebi, 12 do 19krat teže od vode. V zloženih zverstéh je žičasto, lásasto, pleteno, drevésasto, v listkih itd. ali pa je gručavo v zrnastem zlogiu.

Mesta, kjer se najlepše zlato nahaja, ta so: Matto grosso v Braziliji, Popajan v Kolumbiji, Vöröšpatak i Offenbanya v Erdelji, Kremenica na Ogerskem, Peru, Mijask v Sibiriji, Kalifornija i Avstralija . — Razen prvotnih nahajališč se dobiva zlato tudi po dolinah i planjavah, v pesku nekterih rek i v naplávljenej zemlji, kamor ga je voda nanesla. V nekterem kamenji je zlato v tako malih drobcih, da se potler še le zapazi, ko se kamenje stolče i spere. Rabi se za novce i svetinje, za cerkveno, namizno i drugo orodje, za lepoče i za pozlato drugih kovin. Ker je mehko i drago, ne izdeljuje se čisto, ampak s srebrom ali bakrom, ali z obema pomešano. Marka zlata ima 24 karatov i čisto zlato se zove 24karatno, zmes od 22 karatov zlata i 2 karata srebra ali bakra — 22karatno zlato itd.

4. Srebro (Silber) kristalizuje tesularno, da si tudi

-- ¹⁾Od španjolskega plata = srebro, platiuga = srebru podobna kovina. [ 71 ]malokedaj razločno, ne dá se klati, na prelomu je repínčasto, sije kot kovina, barve je srebrne več ali menj naduhle, i tudi srebrne svetle raze; kovno je, trdo (tr. = 2·5 .... 3·0)skoro kot apnenec, no 10 do 11krat teže od vode. V zloženih zvrstéh je zobčasto, žičasto, lásasto, pleteno, drevesasto, v listkih i pločicah, ali pa je gručavo.

Mesta, kjer se najlepše srebro nahaja, ta so: Kongsberg v Norwegenu, Wittichen v Badenu, Potozi v Ameriki, Andreasberg na Harzu, Freiberg na Saskem, Joahimov dol na Češkem itd. Rabi se skoro takisto, kot zlato. Ker je premehko, zato se navadno dodá nekoliko bakra. Marka srebra ima 16 lotov, za tega delj se čisto srebro zove 16lotno; 141otno se zove ono, ktero ima v marki 14 lotov čistega srebra a 2 lota bakra; srebro, ktero ima na vsako marko 4 lote primese, zové se 121otno.

5. Merkur ali živo srebro (Queeksilber) je brezlično, tekočno, največ v malih kapljicah, ktero visé na kamenji, sijajnosti je kovinske a barve kositarjeve, 13·6krat je teže od vode. Na velikem mrazu zmrzne i kristalizuje časih v heksaedrih, zmrzlo se dá kovati.

Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji, v španskem Almadenu, v ogerskej Slani, v Kaliforniji i dr. Rabi se za razna fizikalna orodja (barometre, termometre), za ločitev zlata i srebra iz rud, ker je lehko raztopí, za pozlato, za zrcala i za zdravila. Njegova para je pa jako škodljiva, ne samo rudarjem, ampak sploh vsem, kteri imajo mnogo ž njim posla.

Razen Idrije so našli živo srebro tudi pri sv. Tomaži blizu Loke i v Knapovšči na Gorenjskem.

6. Baker ali méd (Kupfer) kristalizuje tesularno, a redko v razločnih kristalih, sijajnosti je kovinske, barve bakraste i naduhle i tudi takšne svetle raze; koven je, trd (tr. 2·5 .... 3·0) skoro kot apnenec i 8·8krat teži od vode. Zložene zvrsti so ali drevésaste, žičaste, ledvičaste v stebelčastem zlogu ali pa grúčave.

Natisnil Jožef Blaznik