Najčistejša tuha se nahaja v Borrowdale v angl . Cumberlandu, menj čista blizu Pasova na Bavarskem, na Češkem itd. a kristalizovana skoro samo blizu Franklina v severnej Ameriki. Rabi se za svinčnike (Bleifeder), za glajenje drugih kovin; z njo se črnijo stvari iz litega železa n. pr. peči, mažejo se tudi kolesa, iz tuhe i primešane gline delajo topilne lonce (Schmelztiegel), ploče za peči, opeko itd.
2. Plátina1) kristalizuje tesularno, vendar so kristali redki, največ se nahaja v zrnih i v oblotínah, klati se ne dá, na prelomu je repinasta; kovinske sijajnosti, jeklene barve i tudi jeklene svetle raze je; kovna je, malo trša (tr . = 4•0 .... 4•5) od jedavca a 16 do 20kratov — kakor je bolj ali menj čista — teža od vode.
Nahaja se sosebno na Uralu v Sibiriji. Zarad velike trdote i kovnosti, potem zato, ker se težko topi i ker niti ne rjavi, niti je ne razjedajo kisline, rabi se posebno za kemijska orodja i posodja, a zarad izvrstne sijajnosti za kovinska zrcala. Iz platine tudi izdelujejo nmogovrstne lepoče, na Rusovskem celo novce kujejo iz nje.
3. Zlato (Gold) kristalizuje tesularno, toda lepi kristali so redki, klati se ne dá, na prelomu je repinčasto, kovinske sijajnosti, zlate barve je i tudi zlate svetle raze, kovno je, trdo kot apnenec, no, kakor ima več ali menj srebra v sebi, 12 do 19krat teže od vode. V zloženih zverstéh je žičasto, lásasto, pleteno, drevésasto, v listkih itd. ali pa je gručavo v zrnastem zlogiu.
Mesta, kjer se najlepše zlato nahaja, ta so: Matto grosso v Braziliji, Popajan v Kolumbiji, Vöröšpatak i Offenbanya v Erdelji, Kremenica na Ogerskem, Peru, Mijask v Sibiriji, Kalifornija i Avstralija . — Razen prvotnih nahajališč se dobiva zlato tudi po dolinah i planjavah, v pesku nekterih rek i v naplávljenej zemlji, kamor ga je voda nanesla. V nekterem kamenji je zlato v tako malih drobcih, da se potler še le zapazi, ko se kamenje stolče i spere. Rabi se za novce i svetinje, za cerkveno, namizno i drugo orodje, za lepoče i za pozlato drugih kovin. Ker je mehko i drago, ne izdeljuje se čisto, ampak s srebrom ali bakrom, ali z obema pomešano. Marka zlata ima 24 karatov i čisto zlato se zove 24karatno, zmes od 22 karatov zlata i 2 karata srebra ali bakra — 22karatno zlato itd.
4. Srebro (Silber) kristalizuje tesularno, da si tudi
-- 1)Od španjolskega plata = srebro, platiuga = srebru podobna kovina.
