malokedaj razločno, ne dá se klati, na prelomu je repínčasto, sije kot kovina, barve je srebrne več ali menj naduhle, i tudi srebrne svetle raze; kovno je, trdo (tr. = 2·5 .... 3·0)skoro kot apnenec, no 10 do 11krat teže od vode. V zloženih zvrstéh je zobčasto, žičasto, lásasto, pleteno, drevesasto, v listkih i pločicah, ali pa je gručavo.
Mesta, kjer se najlepše srebro nahaja, ta so: Kongsberg v Norwegenu, Wittichen v Badenu, Potozi v Ameriki, Andreasberg na Harzu, Freiberg na Saskem, Joahimov dol na Češkem itd. Rabi se skoro takisto, kot zlato. Ker je premehko, zato se navadno dodá nekoliko bakra. Marka srebra ima 16 lotov, za tega delj se čisto srebro zove 16lotno; 141otno se zove ono, ktero ima v marki 14 lotov čistega srebra a 2 lota bakra; srebro, ktero ima na vsako marko 4 lote primese, zové se 121otno.
5. Merkur ali živo srebro (Queeksilber) je brezlično, tekočno, največ v malih kapljicah, ktero visé na kamenji, sijajnosti je kovinske a barve kositarjeve, 13·6krat je teže od vode. Na velikem mrazu zmrzne i kristalizuje časih v heksaedrih, zmrzlo se dá kovati.
Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji, v španskem Almadenu, v ogerskej Slani, v Kaliforniji i dr. Rabi se za razna fizikalna orodja (barometre, termometre), za ločitev zlata i srebra iz rud, ker je lehko raztopí, za pozlato, za zrcala i za zdravila. Njegova para je pa jako škodljiva, ne samo rudarjem, ampak sploh vsem, kteri imajo mnogo ž njim posla.
Razen Idrije so našli živo srebro tudi pri sv. Tomaži blizu Loke i v Knapovšči na Gorenjskem.
6. Baker ali méd (Kupfer) kristalizuje tesularno, a redko v razločnih kristalih, sijajnosti je kovinske, barve bakraste i naduhle i tudi takšne svetle raze; koven je, trd (tr. 2·5 .... 3·0) skoro kot apnenec i 8·8krat teži od vode. Zložene zvrsti so ali drevésaste, žičaste, ledvičaste v stebelčastem zlogu ali pa grúčave.
Nahaja se sosebno v sibirskem Bogoslavskem, v banatskej Moldavi, v ogerskej banskej Bistrici i Smolnici, v Japanu i dr. Baker se jako rabi v rokodelstvu i v umetnostih, z njim se pokrivajo strehe, obijajo se ladje, iz bakra se kujejo novci, izdeluje se vsakovrstno orodje i razne kovne zmesi se mešajo z njim. Najvažnejše zmési so: rumena méd ali mesing, to je zmes iz bakra i cinka; tompak, bron, zvonovína, (Tompasck, Bronce, Glockengut) so zmesi iz bakra, čisteca (cina) i cinka v raznih razmerah; topovína (Kanonengut) je zmes iz bakra, svinca, čisteca ino antimona.
