Romanca od Turjaške Rozamunde
| ← Miliza. | Romanza od Turjaſhke Rosamunde. Zbirka Krajnska zhbeliza, 3 Dr. Preſhérn |
She miru ſerzhnimu itd. → |
V Poezijah različica Turjaška Rozamunda.
| |||||||||||
Hraſt ſtoji v’ Turjaſhkim dvori,
Verh vsdiguje ſvoj v’ oblake,
V’ ſenzi pri kamnitni misi
Sbor ſedí goſpode shlahtne,
Ker Turjazhan ſpet goſtuje
Rosamundine ſnubazhe.
Rosamunda rosha dékliz,
Zhaſt deshele je domazhe,
Njé pogledi, ſvitle ſtrele
’S neba jaſniga poſlane,
Delezh krog junakov ſerzam
Vshigajo ſklelezhe rane.
Dvajſet jo baronov ſnubi:
˛Sedem is deshele Laſhke,
˛Sedem is deshele Nemſhke,
˛Sedem is Shtajerſke in Krajnſke,
Ino sraven Ojſtroverhar,
Kter’mu bóji ſo igrazhe.
˛Se koſhata goſpodizhna
Sa junaka lep’ga vname,
Vkashe mu, de pride proſit
Od ozheta jo in shlahte.
Ojſtroverharju njé ozha
Imenitno da goſt’vanje,
Rosamundo mu obljubi,
Rezhe mu pripeljat’ ſvate
V’ treh nedeljah, de neveſto
˛Spremijo v’ shenína hrame.
Ker goſpoda ſe goſtuje
Pride pev’z ſlovezhe hvale
Peſmi pét, na ſtrune brenkat,
Dela osnan’vat junaſhke,
Od mladenzhov in od dekliz
Pravit sgodbe kratko - zhaſne.
Ko od dekliz prepovduje,
Praſha teta d’vize sale —
De b’ hvalila goſpodizhno —
Rezhe mu beſede take:
»Pev’z, povej tí, ki obhodiſh
Blishne in deshele daljne,
Al’ ſi vidil lepſhi d’vizo
Od neveſte tí danaſhne?«
»Bog jo shivi goſpodizhno!
Bog ji hzhere daj enake,
Tak’ ſlovezhe, tak’ zvetezhe!
Bog ji ſine daj junake!
Pod zeſarjam sdaj nar lepſhi
Zvet Turjaſhka rosha raſe.
˛Seſtra Baſhetova v’ Boſni,
`Sonze vſe lepote sdanje
Imen’vana in rezhena
V’mnogih peſmah trume nashe,
Ta bi le vtegníla biti
Lepſhi od neveſte vaſhe.«
Ni neveſti vſhezh, kar rezhe,
Mal’ odgovor ji dopade,
Liza ſpreminí rudezhe,
Nejovolja jo prevsame,
Ojſtroverharja pogleda,
Rezhe mu is jese nagle:
»˛Sliſhim, de ſo Turki v’ Boſno
Odpeljali d’vize Krajnſke.
Pazh junakam je ſeramota
Ne reſhiti d’vize mlade! —
Mèzh opaſhi, Ojſtroverhar!
Hlapze sberi in tovarſhe,
Baſhetu ’speljíte lépo
˛Seſtro, ako kaj véljate;
Radi bodo dali Turki
Sa-njo d’vize odpeljane,
Ako take je lepote
Kakor ſtrunar od nje lashe.
Bres otrók moj sakon bodi,
bres veſelja leta ſtare,
Ako gredem préd k’ poroki,
Ako préd moshá objamem,
Preden Turkinjo pripeljeſh
V’ grad Turjaſhki, de verjamem,
De je take réſ lepote,
Kakor ſlave Turſhki Angeljz.
Shenin s’ njo obljubljen ſvoje
Sbere Ojſtroverhar hlapze,
Po tovarſhe blishne poſhlje,
In ſi ojſter mèzh opaſhe,
Rozhno jesdi nad Turzhine,
˛Spolnit voljo ſvoje drage.
Zhes globoko reko Kolpo,
Mu ne vbran’jo Turſhke ſtrashe,
Mèzh kervavi v’ mozhni deſni
Pred ſeboj dervi Boſnjake,
Baſhetovi grad rasdene,
˛Spróti d’vize odpeljane,
S’ njimi Baſhetovo ſeſtro,
Lepo Turk’njo s’ ſabo vsame,
zherno - oko, ſvitlo - lizhno,
Raſti in podobe rajſke;
Bila ſonzemed lepotam’,
Ki takrat ſo moſhkim ſ’jale.
Bolj, ko lepa Rosamunda,
Lepſhi Turk’nja mu dopade,
V’ grad Turjaſhki je ne pelje,
Pelje dam jo v’ ſvoje hrame,
Zvet junakov, Ojſtroverhar,
Si ſerze nedolshno gane,
Ona sapuſti Mahoma,
Turſhke ſhege in navade;
Pred altarjem u kapel’zi
Porozhi jih brumen pater.
Rosamunda gréde v’ kloſhter,
Zhaſt Ljubljanſkih nun poſtane.
Dr. Preſhérn