Rodbinska sreča (Engelbert Gangl)
← Josip Juraj Strossmayer in »Slovenska Matica« | Rodbinska sreča Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava Engelbert Gangl |
Nekaj o bojnem bratstvu Slovencev in Hrvatov → |
|
Ljubjla sta se ko golobca dva,
^ Vesela in srečna in mlada oba,
On delavec, ona perica.
•^»^.j^In većno zvestost si obljubila sta
In V cerkvi se poročila sta
In priOa je bila nebeska Devica . . .
N'ad njima je begal strogi čas,
Uvel je ženi cvetoči obraz
In možu je delo moči izpilo.
Množila se je beda in glad,
Množil se je v srcih obup in jad,
btevilo se jima otrok je množilo.
In prišla je zima in mraz in led
in kupil je mož, izstradan in bled,
Za zadnje denarje premoga.
Zakuril je v sobi podstrešni peč.
Molila je vroče in šla je leč
Na trdo ležišče družina uboga . . .
Takrat pa po svetlili prostorih je,
Po lepih, razkohnih dvorih je
\'eselje vladalo, vladala sreča.
In mesec je bledi po nebu veslal,
V podstrešno je sobico trepetal
Ko velika, mrzla mrtvaška sveca . , .
Ljubljana.
i68
In vstane mož in k peči gre
In V bolnih mu prsih drgeče srce
In cev zapre in vratca otvori . . .
In duh moreči se plazi od tam
In polni, napolni mrtvaški hram, —
Vsi srečni so bili ob zlati zori . . .