Reutenberg ~ Gradec

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Gornja Sevnica in okolica Reutenberg ~ Gradec
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Ruda
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1.Na Gradcu straši[uredi]

Zapadno od Lisce se nahajajo na hribu, ki leži tik nad cesto Breg – Jurklošter, prav skromne razvaline, Reutenberga. Narod imenuje hrib Gradec. Na Gradcu je nekaj časa močno strašilo. Ljudje so slišali narazličnejše glasove, kajti v notranjosti je mnogo mrtvih. Najtežje jim je delo bridko vzdihovanje. Neki sedanji starček je šel nekoč s starim možem mimo grajskega hriba in je slišal, kako je pozvanjalo. Neki nekdanji grajski duhovnik je imel mašo in je ravno povzdigoval. Danes pa je na gradu mir. Nič več na njem ne straši. Mir imajo tudi grajske gospe, katerih počivališče je bilo starim ljudem znano

2.Kako so kopali zaklad[uredi]

Pripovedujejo, da se nahaja v podzemeljskih delih vrh graškega gradu cele kleti polne zlata. Nekoč so se odločili trije pogumni, z veliko razborčani, da izkopljejo ta zaklad. V jasni mesečini se odpravijo na delo. Sredi grajskega dvorišča zakurijo. Spretno rožljajo težki krampi, hitro odmetava lopata prst in kamenje. Od časa do časa pospešuje delo krepek požirek droženke. Že je odgrnejn velik del dvorišča in odkrit vhod v tleh. „Enajst bo skoro“, opozori eden izmed delavcev. „Nič zato“, odgovarjajo drugi, „kmalu bomo v kleti“. Pa delajo, da se kar iskre krešejo. Nepričakovano potegne hud veter. Nebo potemnijo črni oblaki. Še pridneje delajo, pot jim lije po licih. Vršenje vetra prehaja v vihar. Vmes pa se sliši čudno pokanje, cviljenje, tuljenje. Grmi in bliska se, da se stresa zemlja pod možakarji. Silna ploha ugasne ogenj. Strašno temno prodirajo le ognjeni bliski. „Sveti križ božji, poišči čutaro!“veleva eden izmed kopačev. Zopet blisk. „Ježeš!“ zavpije drugi. V ognju in blisku je stal pred njimi črn rogat koštrun. Kopači pa jo uberejo pred samim vragom brez čutare in orodja v Lisce k posestniku Jošku, kjer so se še popivali tobakarji. Bledi, prestrašeni pripovedujejo v eni sapi, kako so coprnice prihajale na ples, kako se je kot črn koštrun v ognju pokazal vrag, varuh zaklada, in kako jih je zapodil v breg.

3.Propad Rentenburga[uredi]

Grad na Gradcu je propadel, ker so preko save z Novega grada sovražniki s topom streljali nanj.

4.Krajevni spomin[uredi]

Graščaki z gradca so bili bogati. Vsa okolna zemlja je bila njihova. Na mestu, kjer je danes vas Polje pod Lisico, so bile grajske njive. Vidmerjeva in Namorševa hiša v Polju sta iz grofovskih časov. Kjer je zdaj kmet Kovač, je bila nekdaj grofovska kovačnica. Južno od Namorševega kozolca je majhna vzpetina, ki ji na drugi strani sledi strm breg. Tu so bile grajske vislice

5.zakladi in zanimivosti[uredi]

Od Gradca vodi sleme proti cerkvi Sv.Jošta, kjer se združuje s trupom Lisce. V sredini tistega slemena, je malo dvignjen vrh, ki se imenuje Gradišče. Tu je pokopanih mnogo vojaških predmetov in mnogo zlatnine, samo da mesto nikomur ni znano. Severno od Gradca je v slemenu med Velikim Kozjem in Lisco vrh Straža. Ljudstvo pravi temu vrh „kamrica“ in trdi, da je v njem pokopano zlato tele. V kotlinah na vrhu lisce so se nekdaj ljudje skrivali pred Turki. Malo pod vrhom je na južni strani planine mala travnata jasa med gozdnim drevjem. To je Mala Lisica. V zapadni smeri prehaja travnata jasa v lepo in na treh straneh obkroženo dolinico, ki jo pokrivajo krone visokih dreves. Tu je bilo v turških časih pokopališče, kjer so pokopavali umrle begunce.

6.Križarjev grob[uredi]

Ko so se križarji vračali iz Svete zemlje domov, jim je na Licisi umrl vojvoda,. Pokopali so ga in so mu mesta križa zataknili v grob križasrski meč. Kdor bi šel v kresni noči po vrh Lisice in bi molil rožni venec, tisti bi še danes videl ta križ, svetlikajoč se v ognjenem žaru. Toda ne smel bi se obrniti, kajti tedaj bise zakadi vanj črni pes z ognjenimi očmi, ki čuva grob, in bi ga zadavil.