Pojdi na vsebino

Ruda

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Reutenberg ~ Gradec Ruda
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Loka
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


1.Ruda in rudarstvo

[uredi]

Ruda je stara in je „knavpovska reč“. Njeni posestniki so imeli nekoč v bljižini velike svinčene rudnike. Eden izmed njimi je bil zapadno od Razborja, kjer se je pod hribom nahajal vhod v jamo. Olina, ki leže severozahodno od Razborja, se pa še zdaj imenuje “Na jamah.“

2.Čudežna slika v župni cerkvi na razbolju

[uredi]

Ko so Turki požgali Reutenberg, je ostala v grajski kapeli nepoškodovana samo Marijina slika, ki so jo grofi prenesli na Rudo, kamor so se iz razvalin preselili. Pred to sliko so se že prej vršili čudeži in mnogim bolnikom je dala zdravje. Ko so jo prenesli na Rudo, je pa ob obletnici turškega napada na Reutenberg nekako čudežno oživela: Mariji so ob vsaki obletnici jele vreti solze iz oči. Grajska gospoda je vedela, da nekaj ni prav in je Marijo poskušala na vsak način potolažiti. Toda zaman. Šele pred dobrimi sto leti se je neki grajski gospe to posrečilo. Svojega prvorojenca je posvetila Mariji; postal je križar, prebival vse življenje v gradu in vsak dan bral v kapeli, kjer je slika visela tri svete maše. Tedaj je Marija nehala jokati. Po križarjevi smrti je grajska gospoda izročila potolaženo sliko razborski cerkvi, ki jo je sama zgradila. S sliko je dala vso mašno opravilo, ki se še danes rabi. Visi pa slika v prezbiteriju in prazno posluša vse svete maše, ki se v cerkvi bero.

3.Slika v župni cerkvi v Loki

[uredi]

V graščini Ruda so pred davnimi leti popravljali ali razdirali grajsko kapelo. Graščak je zapovedoval, naj se odstranijo slike z zidov. Ko je prišel zidar do slike, ki predstavlja Krista s krono, je udaril s kladivom po njem. Zadel je Kristusovo glavo, iz katere se je pocedila kri. Ves preplašen je obvestil o tem graščaka, ki je sliko odnesel v stanovanje. Tam je poskusil zabarvati rano, ali madež se ni dal razbrisati. Graščak je poročal o stvari loškemu župniku, ki je odredil, naj se slika prenese v župno cerkev. Prenos se je izvršil s svečano procesijo. Slika, ki je izvršena na platno, ter je krasno delo, je še dandanes v stranskem oltarju. Časte jo domačini, in ljudje z druge strani Save. Otroci večkrat pohite v cerkev, da bi jo videli. Včasih se celo skregajo, ker vsakteri izmed njih trdi, da je baš njega Kristus gledal. 1.Grozeča voda pod Lisco

Široka Lisica je znotraj vsa votla. Nekoč je šel kmet iz Loke proti Jurkloštru. Na potu se mu je udrlo in vodna notranjost ga je požrla. Vode je toliko, da bi zalila zagreb, ako bi se gora odprla. Zagrebčini so baje in vsako leto se v njegovemmestu daruje.

4.Grozeča voda pod Lisco

[uredi]

Široka Lisica je znotraj vsa votla. Nekoč je šel kmet iz Loke proti Jurkloštru. Na potu se mu je udrlo in vodna notranjost ga je požrla. Vode je toliko, da bi zalila zagreb, ako bi se gora odprla. Zagrebčini so baje in vsako leto se v njegovemmestu daruje