Pojdi na vsebino

Pod slapom

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skrivnostni romar Pod slapom
(Človek in noč)
Miran Jarc
Človek in noč
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vrgel sem se v slap …
Čez moje telo divja konjenica vihra,
o, kako vodnim vrancem griva plapola!
V srebrnih ledenih plamenih gorim,
kričim v slasti, da prekričim
obdajajoče me vodovje …

Vse je valovje: divje orkester igra
marseljezo …
Ho-ho, na poti na dno!

Tudi jaz sem val, ki peni se, šumi
in poje v zboru vodá,
ki vzganjajo, sklanjajo se preko skal …

Za hip sem se domotožno ozrl nazaj:
mirnó se toči lahnà melodija
in val iz vala mehkó se izvija …
vse bliže prepada drsi … vse tiše … tiše …
kot da se boji,
da tam izzveni, izgori — —

In že je planilo, prelilo se je v snopiče pojoče,
v grivo titanskih konj, v orgle, v kres,
v drevje, ki pleše ob godbi nebes — —
O, divna veličina: glej ubrano vodó
padajočo v slap, — in z njo moje misli deró,
skrivnostnim podtalnim na dno, na dno!