Človek in noč

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pod slapom Človek in noč
(Človek in noč)
Miran Jarc
Človek (Jarc)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V megló, temó,
ki v njo
zapuščena pokrajina tone,
v nebes pradno
mojih preplašenih misli oči se pno …

V noč
prostrana polja pretajno pojo …
Vse kot okamenelo ždi:
orjaško, fantastno nebo — se zdi —
da pogoltne pod mano rastočo zemljó …

Sam …
Nad mano, krog mene vsemirje preteče …
O, čudnih mož-daljnovidcev, v divjih stoletjih, misli
žareče,
meči sekali so v brezizrazno, sovražno temó …
To ogromno, turobno, tesnobno mrakovje,
ki v njem se gubim …

Drhtim
v neznani slasti, v propasti drhtim,
osamelost prestrašna se v duši zgosteva
kakor oblakov valovje,
ko mi ogromna misel zoreva:
Tudi jaz sem vtkan v to zibajoče se, zagonetno vesoljstva
telo,
ki z zversko naslado preži
na tihih sanj utripe, na vsake želje dihljaj,
na vsake misli nihaj,
in vem:
od zlih, nevidnih sil objet
ne morem, ne smem
v nič nazaj …

Kam …
V tem čudnem hipu — nikogar … sred kaosa sem
sam,
sam …

O, zakaj sem se izločil, iztočil iz neskončnih temin,
zakaj!