Palček (Matija Valjavec)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Peter Breborič Palček
Matija Valjavec
Sinovi zlate ribe
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Bila je mati, ki je imela dva sinova in hčer. Ko sta šla nekega dne orat, sta rekla materi, naj jima na polje pošlje kosilo, prinese pa naj ga sestra.

Sestra jima odgovori: »Ne poznam poti.«

Potem sta brata rekla, da bosta povsod, koder bosta šla, splužila brazdo, naj gre kar po zorani brazdi, pa bo prišla do njiju.

Ko sta šla na polje, sta rezala brazdo, potem pa orala. Ko se je bližalo poldne, jima je mama poslala kosilo. Ko pa je njuna sestra prišla do brazde, je videla, da sta dve, ker je eno zoral vrag, in je prišla prav k njemu.

»Kaj hočeš?« jo je vprašal vrag.

Odgovorila je, da je svojima bratoma prinesla jesti.

Potem reče vrag: »Ostati moraš pri meni, saj tvoja brata orjeta.«

Zvečer sta brata prišla domov in sta vprašala mater, zakaj jima ni poslala kosila. Mama je rekla, da ga je poslala, onadva pa sta povedala, da nista dobila ničesar.

Tedaj je mati rekla: »Pojdita iskat sestro!«

Nato jo je šel eden iskat, ter je prišel do tistega vraga, koder je bila sestra. Sestra mu reče:

»Za božjo voljo, zakaj si prišel sem? Vrag te bo umoril.«

Potlej je brat dejal, naj ga kam skrije, in ga je dala pod korito. Ko je prišel vrag, je takoj rekel:

»Ti imaš nekoga, krščanskega, pri meni. Če mi ne poveš, kje in kaj je, te takoj umorim.«

Nato mu reče: »Tu je pod koritom.«

Potem ga vrag vidi in reče sestri, svoji postrežnici, naj prinese kaj za jesti. Ona mu prinese svinec. Vrag je pojedel polno skodelo, brat pa ničesar.

Vrag je dejal: »Zjutraj bova spet jedla, ob deveti uri pa bova tekmovala.«

Potem gredo spat. Zjutraj vrag vstane in reče strežnici, naj mu da jesti. Prinese mu polno skledo svinca. Vrag je, in je pojedel polno skledo, brat pa nič. Pride deveta ura, čas, ko bosta tekmovala. Najprej sta šla metat vragov meč. Vrag je vrgel meč, da ga pol ure ni bilo videti. Tedaj vrže brat, in je bil meč takoj dol. Potem sta se šla metat. Vrag je brata tako vrgel, da je padel do vratu v svinec. Nato mu odseka glavo in jo da pod neko murvo, telo pa je ostalo v svincu.

Enako je storil vrag z drugim bratom. Potem mati ni imela nobenega sina. Zato je venomer prosila boga, naj ji da sina, vsaj tolikšnega, kot je palec. To ji je bog dal in rodil se je Palček. Ta je že takoj prvi dan hodil, drugi dan je govoril, tretji dan pa je hodil že na pašo. In ko se je na paši prepiral z drugimi pastirji, so mu pastirji rekli, naj pazi, da ga ne vzame vrag, kakor je njegova brata. Nato je doma vprašal mater, ali je imel brate. Rekla mu je, da ne. In ko se je spet prepiral s pastirji, so mu spet rekli, da ga bo vzel vrag, kakor je njegova brata. Potem je vprašal mater, ali je imel brata, in ko mu mati ni hotela povedati, mu je naenkrat prišlo na misel, da svojo mater ukani takole. Materi reče:

»Mamica, pod našo hišo je polna skrinja zlatnikov.«

Mama je rekla: »Kaj nama to pomaga, če ne moreva do njih?«

Rekel je: »Jaz bom vzdignil hišni vogal, vi pa morate iti ponje.«

Mati mu reče: »Vzdigni, če moreš. Šla bom ponje.«

Palček je vzdignil hišo, mati pa gre noter. Potem jo vpraša: »Mama, ali sem imel kaj bratov?«

Mati mu odgovori: »Nisi, sinko, nič jih nisi imel.«

Potem je hišo spustil malo nanjo, pa jo je vprašal:

»Mama, ali sem imel kaj bratov?«

Ona reče: »Imel si dva brata in sestro, a so odšli po neki poti, da jih potem, ko so odšli, nisem nikoli več videla.«

Potem je pustil, da je mati šla ven. Sam pa je šel iskat brata ter je prišel do tistega vraga, kjer sta bila njegova brata. Njegova sestra pa reče:

Zvečer pride vrag domov in reče:

»Ti imaš nekoga pri sebi?«

Ona reče: »V tistem sodu je.«

Potem Palček nenadoma skoči iz soda na mizo in reče:

»Tukaj sem!«

Vrag pravi: »Morda si lačen?«

Palček pravi: »Seveda sem lačen.«

Vrag ukaže svoji gospodinji, da mu prinese kaj jesti. Ona prinese polno skledo svinca, pa jesta. Palček je pojedel polno skledo, vrag pa nič.

Vrag pravi: »Tudi zjutraj bova jedla.«

Palček pravi: »Seveda, tako se tudi spodobi.«

Vrag reče: »Ob devetih pa pojdiva tekmovat.«

Palček pravi: »Ja, šel bom.«

Ko pride drugo jutro, je vrag pripravil polno skledo svinca. Potem jesta, pa je Palček pojedel polno skledo, vrag pa nič. Nato pride deveta ura. Šla sta se skušat, najprej metati meč v zrak.

Vrag ga je tako vrgel, da ga pol dneva ni bilo dol. Potem sta se šla metat. Palček je vrgel vraga do vratu v svinec. Potem ga je vprašal:

»Kje sta moja brata?«

Vrag reče: »Ne vem, kje sta.«

Nato mu Palček reče, da ga bo umoril, če ne pove.

Vrag reče: »Tu v svincu sta. Pojdi k moji tovarišici, naj ti da mast in palico. Z mastjo jima namaži vrat, s palico pa udari in bosta živa.« Tako je Palček storil, nato pa vragu odsekal glavo. Potem so vsi odšli domov, vragova hiša pa je pogorela.