OKLEPNIK
| ← KLET | OKLEPNIK Volčje jagode Svetlana Makarovič |
MELIŠČE → |
| |||||||||
<poem> I
S črnega neba pripeka sonce.
Vrata hiš so obupno zapahnjena.
V takih popoldnevih prihaja hrošč Oklepnik.
Nobena vrata ga ne zdržijo.
Prihaja kaznovat. Velik je.
Tudi k meni je že prišel.
Od takrat imam eno samo,
široko odprto sivo oko.
II
Nebo je jasno, a sonca ni.
Po hišah je temno. Drhtim,
spletam prste v mrzel vozel
in šepečem: — Ničesar nisem storil.
V daljni pokrajini se nekdo premražen
ob hrapavem deblu zvija,
z drevesa skorjo gloje.
III
V bleščečem soncu prihaja hrošč Oklepnik.
Za njim ni v prahu nobenih sledov.
Na onemela vrata se vzpne,
zahrešči in razmakne črne pokrove.
S trdimi očmi se zastrmi naravnost,
naravnost. Nihče ga ne preprosi.
— Saj nisem ničesar storil, šepečeš.