MELIŠČE
| ← OKLEPNIK | MELIŠČE Volčje jagode Svetlana Makarovič |
VOLČJE JAGODE → |
| |||||||||
<poem> I
Nekdo živi v kamniti groblji.
Kamne požira noč za nočjo.
Podnevi sanja, da med kamenjem
stojijo rahli maki. Podnevi sanja,
ponoči svoje sanje živi.
V prsih mu visi strahotna utež,
da zaječi, kadar hoče vstati
In se mu pesek usuje iz oči.
II
Jaz sem gospodar melišča,
pojdi stran od mojega kamenja.
Moji kamni, moje nevihtno nebo,
moji mali živi kamenčki.
Moji neizrekljivo rdeči maki.
Vrni se na svoj travnik, tujec,
drugače te z lastnimi kamni pobijem.
III
Na kamniti groblji na vrhu melišča
dolga peščena ura stoji.
Ni peščena ura, je peščen dan,
je peščeno leto, peščena večnost.
Tu je umiral gospodar melišča.
Poznal sem ga,
četudi ga nisem nikoli videl.
— Kaj ni tistole mak?