Neumni Jacek
| ← Sonce in veter | Lonček, kuhaj Neumni Jacek Poljska pravljica |
Pametni veter → |
| |||||||||||||||
NEUMNI JACEK
Živela sta kralj in njegova hči kraljična. Kralj se ni brigal za reveže, kraljična pa je bila usmiljenega srca.
Nekega dne je prišel na kraljevski grad ubogi Jacek, ki ni bil kaj prida pameten in je znal reči le »ja« in »ne«.
Kraljična je odrezala velik kos kruha in ga dala Jacku skrivaj, da oče ne bi videl. Oče kralj pa je to opazil in se je strašno razjezil. Jacka je pognal iz gradu, hčeri pa rekel:
»Izgini mi izpred oči, presneta trapa!«
Hčerka je zajokala, nato je stekla za Jackom in se ga oprijela pod roko, pa sta odšla s kraljevskega dvora.
»Ubogi Jacek, kaj bo zdaj z nama?« je jokaje vprašala kraljična. Toda Jacek ji je le prikimal in sta šla naprej.
Kmalu sta prišla v gozdiček, in ker sta bila utrujena od dolge poti in od težke nesreče, sta sedla pod hrast. Uboga kraljeva hči je legla na zemljo in kmalu zaspala, ob njej je zaspal še Jacek.
Kraljevi hčeri se je sanjalo, da je v zemlji pod njo zakopana skrinjica, polna zlata. Prebudila se je in povedala Jacku, kaj se ji je sanjalo. Jacek je koj pričel grebsti v prst in res, v jami je ležala skrinjica. Odprla sta jo brez ključka in zagledala v njej bleščeče zlato in srebro.
Vzela sta skrinjico s seboj in odšla v bližnje mesto blizu tistega gozda. V mesu sta si najela sobico in kraljična je kupila Jacku novo obleko ter ga poslala v šole, da bi si pridobil več pameti. Nato je kupila še zemljo ob gozdu in zgradila sta si hišico in vse, kar sodi k njej.
Nekoč je kralj odjahal na lov, a zgubil se je in zašel, da ni več našel poti do svojega dvora. Sedem dni in sedem noči je jahal skozi gozdove in čez polja s svojim spremstvom. Slednjič so prijahali do hiše, v kateri sta živela Jacek in kraljična. Potrkali so in zaprosili za prenočišče.
Jacek in kraljična sta jih ljubeznivo sprejela. Kraljična je skuhala večerjo, kakršno je včasih skuhala kralju, kajti takoj je prepoznala svojega očeta.
Ko je kralj večerjal, je rekel:
»Ljubi bog, tako dobro nisem večerjal, vse odkar mi je kuhala moja hči.«
Kraljična je zajokala in rekla:
»Mar ne vidiš, očka, da sem jaz tvoja hči?«
Pokleknila je k njegovim nogam in nadaljevala:
»In to je Jacek, s katerim si me pognal od doma.«
Oče se je nepopisno razveselil in ostal je pri hčeri tri dni in tri noči.
Potem je hčerka prodala hišo in vsi trije s spremstvom vred so odšli na kraljevski grad. Tam so priredili veliko svatovanje, kajti kraljeva hči se je poročila z Jackom.
Ko je kralj ostarel, je Jacku in hčeri prepustil svoje kraljestvo.
Poljska pravljica