Sonce in veter

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vrabec in lisica Lonček, kuhaj
Sonce in veter
Kašubska pravljica
Neumni Jacek
Spisano: Urška Kadunc
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


SONCE IN VETER

Sonce in veter sta se nekoč prerekala, kdo je močnejši. Slednjič sta se sporazumela, da je močnejši tisti od njiju, ki bo prisilil popotnika, da bo slekel svoj plašč.

Veter je takoj pričel pihati z vso silo, toda popotnik se je z obema rokama krčevito zavijal v plašč, da mu ga ne bi iztrgal. Nato je veter še silneje potegnil in popotnika je še bolj zazeblo, pa je še tesneje ovil plašč okoli ramen.

Zdaj je veter zapihal s tako silo, da so se pripogibala drevesa in so se lomile veje. Popotnik si je zapel plašč od vrha do tal in tako zategnil pas, da veter ni mogel nič več opraviti. Potem se je veter pomiril in rekel soncu:

»No, zdaj mu pa ti poskusi sneti plašč!«

Sonce je posijalo, ogrelo zrak in popotnik si je odvezal pas in odpel vse gumbe na plašču. Kmalu je sonce tako toplo grelo, da je popotniku postalo prevroče v plašču. Slekel ga je in si ga vrgel prek rame.

Tako je sonce dobilo stavo.

Kašubska pravljica