Nepotrebni strah sv. Petra.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kristus in kmet. Sto narodnih legend.
Anton Kosi
Jelen, riba in ptič.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Nekoč so skupaj potovali Vzveličar, sv. Peter, sv. Janez in sv. Jakob ter so prišli do jezera v katerem je kar mrgolelo najlepših rib in ribič.

»Kako dobro bi bilo naloviti nekaj rib! Spekli bi si jih, saj smo itak od dolge hoje že vsi lačni,« reče sv. Peter. Tudi Jakob je odobraval to misel.

Kristus pa reče: »Ne svetoval bi vama tega, škoda izgubljenega časa, ker danes ne bosta ničesar ujela.« – »Ne govori tako, Gospod, saj veš, da se ukvarjava s Petrom že od mladih dni z ribištvom in sva torej tudi spretna ribiča,« odgovori sv. Jakob.

»No, saj lahko poskusita svojo srečo; jaz pa in Janez ostaneva v tem tu-le v senci, da si nekoliko odpočijeva.« To so bile besede Vzveličarjeve. Gospod in Janez ostaneta ob jezeru, Peter in Jakob pa stopita v čoln ter vržeta mreže. Vrgla sta jih večkrat, toda ostale so prazne.

Še ribarita nekoliko časa, a zaman! Trud jima je bil brez uspeha! Niti ena ribica se ni ujela.

Žalosten se obrne naposled Peter k Vzveličaju ter reče: »Gospod, ničesar ne moreva ujeti, stori, da dobimo ribe!«

Resno odgovori Kristus: »Resnično, resnično ti povem, Peter, odsihdob bodeš lovil ljudi!«

Prestrašen vrže Peter mreže od sebe in zakliče: »Nak – tega pa že ne, ljudi pa nečem loviti!«

Mislil je namreč, da so posihdob v njegove mreže ne bode ujela več nobena riba, temveč samo ljudje.

Kakor znano, je božji Vzveličar najraje govoril v prilikah in podobah, katere pa je umel le malokdo. Tudi apostolu Petru se v tem oziru ni godilo bolje. Dokler ni Kristus poslal apostolom sv. Duha iz nebes, jim je bilo marsikaj, kar je prihajalo iz božjih ust, nejasno in neumevno, najsi se je božji Učenik že za svojega bivanja med njimi trudil, da jim je mnogo svojih naukov razložil na raznih primernih vzgledih.

Zapisal Anton Kosi.