Pojdi na vsebino

Kristus in kmet.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kristus v gosti povabljen. Sto narodnih legend
Anton Kosi
Nepotrebni strah sv. Petra.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Kristus se je nameril na kmeta, ga pozdravil in vprašal: »Oče, kako je?«

Kmet veli: »E, ko bi imel človek vsaj svojega konja, da ne bi bilo treba zmerom najemati, bi bilo še, še; tako pa je slabo, da ne more biti slabše.«

Kristus ga potolaži in reče: »Svojega konja dobiš precej, ako zmoliš z zbranim duhom brez posvetne misli eden očenaš.«

Kmet se razveseli in začne moliti. Preden še primoli do srede, se zagleda v Kristusa in ga vpraša: »Gospod, ali tudi uzdo?«

Tak je bil ta kmet, tako razmišljeni pa smo pri molitvi tudi mi drugi, potem se pa še čudimo, da nam Bog ne usliši blebetanja!

Zapisal J. Trdina.