Pojdi na vsebino

Na grobu.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesem o zvonu. Na grobu.
Prvenci
Janez Bilc
Puščavnik.
Izdano: Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Bliščále so zvezdice zlate,
Med njimi je luna svetila:
Na gore, na dole, na trate
Svitlobo tihotno je lila.

Na grobu je dete klečalo
Je dvigalo kviško róčice;
Se britko je revše jokalo:
Na grob so kapljale solzice.

Mati ljuba, mati mila!
Černa zemlja je zakrila
Vas na vekomaj.
Zapuščena sem na sveti, —
Kaj mi s’roti je začeti,
Ak ne pridete nazaj ? —
Če ne morem priklicati
Vas iz groba, draga mati,
K sebi me vzemite saj!

Na nebu so zvezde gasnile,
Je zarija dan naznan’vala:
Na gričiku mamice mile
Sirota je mertva ležala. —