Puščavnik.

← Na grobu.

Puščavnik. Prvenci Janez Bilc

Pastirska. →

Izdano:	Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V puščavi sred skalovja,
Pri mali bajtici,
Ni trave, ni germovja —
In žive ni stvari.

Je križ kamnit pri hiši, —
Pri njem nebeški mir:
Mermljati le se sliši
Studenca hladni vir.

Kdo sam v samoti biva?
Kdo ljubi pusti kraj,
Tihoto sveto vživa,
Svetá sovraži slaj?

Puščavnik — glej, že vela
So lica starosti;
Po persih brada bela
Častitljivo visi.

Je v misli nevesele
Vtopljéno mu sercé:
Po bradi pa debele
Se vtrinjajo solzé.

Zapadno solnce gleda,
Ki jemlje zdaj slovó;
Zlati mu lica bleda
In biserno bradó.

„Oj solnce, solnce milo!
Kak srečno vendar si;
Si zemljo zapustilo
Oj blagor, blagor ti!

Oj kdaj bom jaz tak srečen,
Zapustit’ dol solzâ!
Popotnik kedaj v večen
Bom prišel dom nebá?“