Naša psička

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pufi Naša psička
Vera Albreht
Rekviem za psom
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Naša psička, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6795, tipkopis, št. 5/20.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na blazini, v dnu kotička,
je zaspala naša psička.
Le kaj neki ves dan sanja,
ko z nožicami odganja?
Čeprav v izbi trdno ajčka,
žene morda v polju zajčka?
Mar pozdravlja gospodarja,
ko z repkòm ob tla udarja?
Kdo ji vendar spet nagaja,
da še v spanju glasno laja?
Z dolgimi ušesi striže,
kost obira, nekaj liže,
očke odpira, jih zapira,
sanja od jutra do večera[1]
zvita v kotu, kot potička,
naša mala, rjava psička.

Opombe urednice[uredi]

  1. Psička je bila jazbečarka Pufi, njej sta posvečeni tudi pesem Rekviem za psom (Vera Albreht, Pelin v srcu, str. 30, 2015) in zgodba Naša Pufi je poznala fašiste.
    1. Prvotna različica: sanja ves dan do večera