Pojdi na vsebino

Rekviem za psom

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Naša psička Rekviem za psom
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Rekviem za psom, Pelin v srcu,2015, str. 30,
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Komu v brezdušnem času bi tožila?
Premnogokrat spoznala sem ljudi …
Kdo bi razumel, kaj sem izgubila,
odkar te več ob moji strani ni?

Odkar nihče ne pride mi naproti
kadar prestopim domačije prag,
tišine osamelosti ne zmoti
za mano drsajoči tvoj korak.

Nihče pogleda ne upira vame
ko misli mi uhajajo drugam,
nihče nestrpno več ne čaka name,
turobno zapuščen je zdaj moj hram.

V tvoj prah razteza korenine lipa.
med bore, hraste si utira rast …
A slednji list, ki zdaj na njej utripa,
mi priča vsega živega propast.

Opombe urednice

[uredi]
  1. Vera Albreht, Rekviem za psom, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6801, št. 11/28.
      -