Moč ljubezni (Simon Gregorčič)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Primula Moč ljubezni
Poezije 1
Simon Gregorčič
Sveta odkletev
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Zaljubilo se je morje v luno,
zaljubilo z neizmerno silo,
z njo združiti se srčno želelo.
Dolgih šest ur kvišku je kipelo,
drugih šest ur zopet togovalo,
togovalo, bridko žalovalo,
ker se ž njo zediniti ni moglo.
Vendar ni ljubezni popustilo,
želj kipečih ni si ohladilo:
vsako šesto uro po odtoku
zopet k ljubici se luni dviga,
dviga se, se dvigniti ne more,
ž njo skleniti se nikdar ne more.
Le vzdihljaji morja gor kipijo;
luno v temne megle zavijaje
tožijo morja bridkosti luni.
Ona se ljubezni verne usmili,
ker skleniti z dragim se ne more,
solze za vzdihljaje vrača
ter hladi kipeče želje morju.-
Če tako studena voda ljubi,
oj, kako pa bo to vroče srce!