Primula

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Primula
Simon Gregorčič
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Poletni dan na zlatih žarkih iskril na svet je sončni prah, po tratah se vsejal in jarkih, zaril se v prst, zavil se v mah.

Tam sončne matere rojenci blede zaprti v grob teman, svetov nebeških izseljenci mrjo v nesreči dan na dan.

Že zimski dan visi nad bregom, čez dol besni ledeni vihar in gozd in plan ječi pod snegom- gorje ti, uboga sončna stvar.

Kako sirota zdaj trepeče, oh, da bi mogla gor nazaj, če ne, pa vsaj iz nočne ječe, da gleda vsaj domači raj!

In zlato sonce, glej, prigreje, odpre snežni se zapah, in sončec sto tisoč prismeje se tam, kjer mrl je sončni prah.

Oj, to se v travi jasno bliska, po jarkih vse svetlo, zlato, sto tisoč tam trobentic piska glasan pozdrav domu v nebo! <poem>