MAKOVA LUČ

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
LUNINA ŽIVAL MAKOVA LUČ
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
ČRNI MLINAR
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> I

Vzela je črno seme,

makovo luč prižgala:

Gori, lučca, gori.

Daleč sredi kamnatega polja

njega puhast spanec obleti.

Makov cvet mu lepi na prsih,

ukleta kača mu ljubkuje dlan.

V spanje mu sije globoka luč,

ker je jedel od makovega srca.


II

Če pride dež, ga spremeni

v soho iz temnega srebra.

Če pride dež, ga mora kača

jokaje zapustiti.

Gori, lučca, gori.

Prišel je dež, ugasnil luč.

Noč bledi, kača je odšla.

jutro bo jasno.


III

Z jutrom pade tiha slana.

Z jutrom uroki izgubijo moč.

V tujem kraju se prebudi,

rahlo začuden in sam.

Z veje visijo mrzli sadovi,

odsotno jih trga.

Naenkrat se zdrzne:

Na prsih ima znamenje.

Nosil ga bo veliko let.