ČRNI MLINAR
| ← MAKOVA LUČ | ČRNI MLINAR Volčje jagode Svetlana Makarovič |
ŽALIK ŽENA → |
| |||||||||
<poem> I
Žejna sem. Močvirska voda greni.
Vrba s pisanim očesom vame strmi.
Megla se zgane. Čas je,
da prižgejo močvirske ognje,
ki mi oči režejo, bose noge ožigajo.
Voda popije krik, jaz pijem vodo.
Pred davnimi leti so me utopili,
ker sem bila svojemu možu nezvesta.
II
Črni mlinar nariše moro na vrata
in gre spat. Nihče ne more noter.
Notri je topla, plahutava tema.
Do jutra v mlinu hude stope hodijo,
vso noč se vozim zunaj na mlinskem kolesu,
iz mokrega mahu si haljo tkem.
Že zdavnaj me ni. A ker sem bila,
povej mi, črni mlinar: Kaj sanjaš?
III
Ko jutro nad spečo gladino
ostri, vreščeči bič zavihti,
pobegnem. Skozi vodno podgano,
da krikne, skozi vrbo, da strepeta,
pobegnem med šibje, sem voda,
sem kaplja, vodni mehurček, hlap —
in nazadnje čudna misel, ki jo črni mlinar
z roko odpodi, ko stopi na prag.