ČRNI MLINAR

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
MAKOVA LUČ ČRNI MLINAR
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
ŽALIK ŽENA
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> I

Žejna sem. Močvirska voda greni.

Vrba s pisanim očesom vame strmi.

Megla se zgane. Čas je,

da prižgejo močvirske ognje,

ki mi oči režejo, bose noge ožigajo.

Voda popije krik, jaz pijem vodo.

Pred davnimi leti so me utopili,

ker sem bila svojemu možu nezvesta.


II

Črni mlinar nariše moro na vrata

in gre spat. Nihče ne more noter.

Notri je topla, plahutava tema.

Do jutra v mlinu hude stope hodijo,

vso noč se vozim zunaj na mlinskem kolesu,

iz mokrega mahu si haljo tkem.

Že zdavnaj me ni. A ker sem bila,

povej mi, črni mlinar: Kaj sanjaš?



III

Ko jutro nad spečo gladino

ostri, vreščeči bič zavihti,

pobegnem. Skozi vodno podgano,

da krikne, skozi vrbo, da strepeta,

pobegnem med šibje, sem voda,

sem kaplja, vodni mehurček, hlap —

in nazadnje čudna misel, ki jo črni mlinar

z roko odpodi, ko stopi na prag.