LUNINA ŽIVAL

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
MRAVLJIŠČE LUNINA ŽIVAL
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
MAKOVA LUČ
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> I

To je Lunina žival,

v teh krajih se ne spozna.

Ne more je dojiti

katera vaših krav.

Ničesar ji ne morete dati,

ničesar ji ne morete vzeti.

Ni hotela priti sem,

zato je nikar ne poslušajte,

da vas spanec ne zapusti.


II

Njeni kraji so polni migotave teme,

v njenih krajih ptice srhljivo pojo.

Tja ji še nikoli

nihče ni sledil.

Drobno ihtenje se zgrinja za njo.

Lunina žival se oglaša

z dolgim nemim glasom.

Ko pa jo ptice pred dnem posvarijo,

ji izsušeno telo bridko utripne.


III

Z glasnim vreščanjem pride dan.

Sili jo jesti.

V usta ji tlači mrtvo meso.

Lunina žival požira

z osteklelimi očmi.

Okoli nje je z vseh strani

varno zaprta, svetla,

prazna plast neba.

Nihče ničesar ne stori.