LUNINA ŽIVAL

← MRAVLJIŠČE

LUNINA ŽIVAL Volčje jagode Svetlana Makarovič

MAKOVA LUČ →

Viri:	Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem> I

To je Lunina žival,

v teh krajih se ne spozna.

Ne more je dojiti

katera vaših krav.

Ničesar ji ne morete dati,

ničesar ji ne morete vzeti.

Ni hotela priti sem,

zato je nikar ne poslušajte,

da vas spanec ne zapusti.

II

Njeni kraji so polni migotave teme,

v njenih krajih ptice srhljivo pojo.

Tja ji še nikoli

nihče ni sledil.

Drobno ihtenje se zgrinja za njo.

Lunina žival se oglaša

z dolgim nemim glasom.

Ko pa jo ptice pred dnem posvarijo,

ji izsušeno telo bridko utripne.

III

Z glasnim vreščanjem pride dan.

Sili jo jesti.

V usta ji tlači mrtvo meso.

Lunina žival požira

z osteklelimi očmi.

Okoli nje je z vseh strani

varno zaprta, svetla,

prazna plast neba.

Nihče ničesar ne stori.