Levo očetovo oko joče, desno pa se smeje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sin je slepemu očetu priskrbel papagaja Levo očetovo oko joče, desno pa se smeje
Matija Valjavec
Malednič je premagal tri zmaje
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Živel je oče, ki je imel tri sinove, na vrtu pa trs, ki je dajal vsako uro vedro vina. Nekoč so sinovi opazili, da očetovo levo oko joče, desno se pa smeje. Nenadoma se najstarejši sin odpravi očeta vprašat, zakaj mu levo oko joče, desno se pa smeji. Oče pa ga je hotel prebosti z nožem. Sin se je zbal in pobegnil. Potem je šel k očetu srednji sin, in tudi njemu se je tako pripetilo.

Nato gre najmlajši, ki so ga imeli za neumnega, vprašat, zakaj se mu levo oko joče, desno pa smeje. Oče ga je hotel prebosti, najmlajši pa se ni ganil. Potem mu je oče dejal:

»Moj dragi sinko, nekdo mi je ukradel trs.«

Neumni gre k bratoma in jima pripoveduje, kaj mu je rekel iti iskat trs. Vzeli so si živeža za na pot ter so šli.

Ko so prišli do treh potov, je na desno odšel najstarejši, najmlajši pa na levo stran. Ko je najmlajši prišel v gozd, je sedel sir in kruh. K njemu pride lisica in mu reče:

»Daj mi malo sira pa kruha.«

On ji da. Lisica ga je vprašala, kam da gre. Odgovoril ji je:

»Izginil je očetov trs, pa ga iščem.«

Lisica mu pravi: »Jaz vem, kje je ta trs.«

»Kje?«

»Pri nekem gospodu.«

Potem jo je prosil, da bi mu pokazala, kje je trs.

Lisica mu odgovori:

»Šel boš skozi dvanajst straž. Če bodo stražarji imeli odprte oči, potem pojdi, če pa bodo imeli zaprte, potem ne hodi na vrt. Pri trsu bosta dve lopati: ena zlata, ena lesena. Pusti zlato pri miru, z leseno izkoplji trs.«

Šel je in prišel do straže. Stražarji so imeli odprte oči. Pride do trsa in začne kopati z leseno lopato, pa nikakor ni mogel skopati. Potem je vzel zlato lopato in začel kopati z njo. Lopata pa zazvenči in naenkrat ga zgrabi straža in odvede h gospodarju.

Gospodar ga vpraša, zakaj je hotel odnesti trs.

Fant mu je rekel: »To je trs mojega očeta.«

Na to reče gospodar: »Če mi prineseš zlato jabolko, potem ti dam trs, drugeče

ne.«

Odide k lisici in ji pove, kaj mu je rekel gospodar. Lisica mu reče:

»Tako boš šel kot prej. Tam bosta dva droga: eden zlat, drugi lesen, ti pa vzemi lesenega.«

Ko pride do tam, koder je na vrtu rasla tista jablana, so imeli stražarji odprte oči, pa gre in pride na vrt in si misli:

»Kako naj z lesenim drogom klatim zlato jabolko.« Vzame zlati drog in udari po jabolku. Stražarji ga primejo in so ga peljali h gospodarju.

Ta gospodar mu reče:

»Če mi pripelješ zlato dekle, ki ni daleč, ti dam zlato jabolko.«

Lisica ga je čakala in mu rekla: »Samo še tokrat ti pomagam, a me moraš ubogati. Ko prideš skozi straže, boš videl neko strašilo, ki ti bo ves čas govorilo: 'Nikar, nikar!' Ti pa kar pojdi in prinesi dekle skupaj z grabljami.«

Najmlajši je šel in napravil tako, kot mu je bila povedala lisica. Prišel je tja in zagledal zelo veliko strašilo, ki je venomer govorilo: »Nikar, nikar!« On pa je kar šel in je odnesel dekle skupaj z grabljami in ju prinesel tja, kjer je bila lisica. Potem je lisica rekla:

»Zdaj ti gre. Čakaj, morda bi mogla biti še jaz takšno zlato dekle. Poskusila bom skočiti trikrat čez grablje.«

Skočila je in res je postala zlato dekle. Potem je lisičje zlato dekle odnesel h tistemu gospodarju, ki mu je bil rekel, naj prinese zlato dekle. Gospodar mu da zlato jabolko in povabi veliko gospode. In neki gospod je rekel:

»Res, to dekle je zelo lepo, le zobe ima takšne, kot lisica.«

Ko je rekel: »Kot lisica,« je zlato dekle postalo lisica, ki je takoj stekla k najmlajšemu. Gospoda pa, ki je bil to rekel, so takoj umorili. Zdaj je najmlajši sin imel zlato dekle in zlato jabolko. Pa je rekla lisica:

»Morda bi mogla postati zlato jabolko.«

Dajmo! Lisica skoči čez jabolko in je postala jabolko. Fant ga nese h prvemu gospodarju, ta pa mu je dal trs. Gospodar je dal zdaj poklicati vso gospodo, kolikor je je bilo tam, gledat zlato jabolko. Gospoda je prišla in gledala. Nenadoma reče neki gospod:

»To jabolko je zelo lepo, a ima lisičji duh.«

Kakor hitro je rekel: »Lisičji duh«, je jabolko postalo lisica, ki je pobegnila k najmlajšemu. Tistega gospoda, ki je rekel, da ima lisičji duh, pa so umorili.

Zdaj je imel zlato dekle, zlato jabolko in trs, pa je odšel domov k očetu. Ko je prišel domov, je našel brata doma. Trs je vsadil tja, kjer je rasel prej, jabolko je vsadil na vrt, dekle pa je dal v hišo.

Trs je rodil kot poprej, jablana je vsako uro dajala sad, dekle pa je prepevalo.

Potem sta se smejali obe očetovi očesi. Najmlajši pa je vzel zlato dekle za ženo.

Tudi mene je povabil na ženitovanje, in sem pil tako sladko vince, da imam še dandanes moker jezik.