Kralj in pastirček

← Ptica, lisica in pes

Kralj in pastirček neznan avtor

O fantu, ki je z mačkami oral →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Svoje dni je živel kralj, ki je vse verjel, kar mu je kdo povedal. Zato da po vsem kraljestvu razglasiti, da dobi kraljevo hčer tisti, kdor mu kaj takega pove, česar ne verjame. Iz vseh krajev so prihajali ljudje in mu debelo lagali, on pa jim je vse verje. Nekega dne pride tudi reven pastirček v kraljevo mesto. Gre v gostilno in si naroči nekaj jedi in pijače. Medtem ko se tu mudi, zve, da kralj vse verjame. Zato se napoti naravnost k njemu, da bi poizkusil svojo srečo. Ko ga kralj zagleda, ga vpraša, kaj želi. Pastirček mu pove svoj namen. Kralj pravi: »Dobro, če ti pa vse verjamem, kar poveš, te pustim obglaviti.« Pastirček privoli v to in prične pripovedovati: »Ko sem nekoč služil pri nekem kmetu, sem moral, iti sejat konopljo. Komaj pa sem naredil nekaj korakov od njive, se ozrem nazaj in zapazim, da je konoplja že tako visoka kot kakšen zvonik. Grem nazaj in poskusim plezati po njej. Ko sem bil že zelo visoko, sem se hotel obrniti, pa mi kar naenkrat zdrkne in padem deset čevljev globoko v zemljo. Hitro vstanem, grem domov po lopato in sem se šel odkopavat. Ko pridem zopet domov, si mislim, da lahko pridem čez nekaj dni že v nebesa, ker se je konoplja skrila že skoraj v oblake.« »To ti vse verjamem,« reče kralj. Pastirček pa pripoveduje dalje: »Ko je minilo nekaj dni, se napotim v nebesa. Sprva sem lahko plezal; potem pa, ko sem plezal že več dni, sem bil tako upehan, da sem se mislil vrniti. Srečno priplezam do nekega zidu in konoplja je bila zrasla že skozi zid. Tedaj zapazim majhna vrata in jih odprem. Zdaj stopim v nebesa. Tukaj je vse cvetelo, vse je bilo v najlepši krasoti. Naenkrat zapazim, da so se moji starši peljali v zlatem vozu na sprehod.« »To tudi verjamem,« reče kralj. Pastirček pa nadaljuje: »Grem torej po nebesih in se razgledujem. Videl sem mnogo znanih in sem z njimi tudi govoril. Zdaj zapazim tudi tvoje starše, o kralj, ki so tekali za svinjami in jih morali pasti.« »To ni res,« zakriči kralj, »tega ti nisi videl.« Pastirček pa se nasmeji in pravi: »Kralj, videl sem, videl, in ne pozabi, kar si mi obljubil.« Kralj mu nato da svojo hčer v zakon in pozneje še celo kraljestvo.