Katul 4

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Katul 3 Pesmi (Katul) - IV
Katul
Katul 5
Prevedel Marko Marinčič; prevod je bil objavljen v zbirki Katulovih Pesmi: Gaj Valerij Katul, 2000.
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Popotnik, jadrnica, ki stoji pred tabo,
se ti predstavlja kot najurnejše plovilo,
in pravi, da je ni nihče pustíl za sabo:
če je na vesla šlo, je nič ni ulovilo,
nobena ni hitreje poletela z jadri.
In še pove ti, da odrekati tegá
ne more ji Jadran bučeči, ne Kikladi,
ne slavni Rodos, ne barbarska Trakija,
Propontida ne divja, pontski ne zaliv,
kjer les, ki zdaj je jadrnica, prej je bil
nekoč košati gozd: na kitorskih višavah
je dolgo njena krošnja v vetru šepetala.
Pontska Amastrida, kitorska zelenika –
če pravi jadrnica, kdo lahko zanika,
kar sami dobro vesta: vse od prvih dni
je v gozdu stala na planini vajini,
nato je v vajinih vodah zmočila vesla,
odplula, in v daljave gospodarja nesla,
valovju kljubujoč, naj jo je veter gnal
od leve, z desne, ali če z obeh strani
je dober veter v jadra Jupiter poslal.
Božanstvom, pravi, ni obalnim darovala
Ničesar, ko po dolgi plovbi je pristala
ob jezeru, ki kakor solza čisto spi.
A to je mimo. Davno že prišla je ura,
da se na starost tu v zatišju posveti
vama, Kastor in Poluks, dvojčka Dioskura.