Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| Prevedel Kajetan Gantar; prevod je bil objavljen v zbirki Katulovih Pesmi: Gaj Valerij Katul, 2000.
|
- Avrelij in Furij, prijatelja zvesta,
- ki šla za Katulom bi v Indijo daljno,
- kjer s silo zaganja v peščino obalno
- morska se cesta;
- za njim bi med Parte, med Skite šla divje,
- še dlje, na Kavkaz in v arabsko puščavo
- in tja, kjer sedmèrih barvitih rokavov
- Nila izliv je;
- po silnega Cezarja slavnih stopinjah
- čez alpske vrhove bi šla, tja do Rena,
- še dlje, tja med strašna britanska plemena
- v morskih pustinjah;
- vidvà, ki prav zmerom, pa naj bi se zgodilo
- kar koli, voljnó mi ob strani stojita,
- vidva moji deklici, prosim, nesita
- to sporočilo:
- Želim ji vso srečo, prijetno zabavo
- s prešuštniki, ki jih sto hkrati objema,
- ne ljubi nikogar, vsem pa odvzema
- moško veljavo!
- A mojo ljubezen naj zbriše iz spomina,
- ki padel po njeni sem krivdi, kot pade
- mlad cvet, ko ga rani na robu livade
- pluga ostrina.
