Pojdi na vsebino

Kako Nubijani krokodile love

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Svinčnik Hubad pripovedke III. zvezek
Kako Nubijani krokodile love
Hubad Fran
Lov na tigre
Spisano: Vesna Jereb
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Kako Nubijani krokodile love

Nubijani sicer niso ravno junaki, a vender znajo loviti krokodile, katerih je pri njih jako veliko, na prav drzen način. Dielitz, ki je potoval po Nubiji, slišal je bil o tem in vprašal nekdaj kmeta, ki je stanoval blizu brega reke, ali se upa ujeti krokodila. Smijoč se odgovori kmet, da to ni ravno tako težavno. Obljubi mu torej plačila, če mu pokaže, kakó. Kmet hitro zakolje mladega prašiča, nabode ga na kolec, priostren na obeh koncih. Na sredo kolca priveže železno verigo kakih osem do deset čevljev dolgo in priveže za njo dolgo vrv. S prašičem in dvema sulicama stopi v čoln. Malo korakov od nas vrže prašiča v reko. Z brega smo ga gledali.
Še ni bila pretekla minuta, kar se pokaže strašno žrelo krokodilovo, zgrabi prašiča ter izgine. V tem času je bil privezal Nubijan vrv za čoln in tudi sulici na vrvici. Požrešna žival je bila požrla prašiča, ali kolec ji je bil obtičal v želodci, vlekla je torej čoln sem ter tjà, zdaj na to, zdaj na óno stran reke. Kolec v želodci jo je nadlegoval, zato se vzpne iz vode. A Nubijanec ji vrže sulico v trebuh in jo potegne za vrvico zopet k sebi. Ranjeni krokodil se je bil skril v tem zopet pod vodo. A komaj se prikaže, zopet ga zadene sulica. Jedenkrat ostane skoraj pol ure pod vodo. Kasneje pa je prihajal na površje večkrat sopst, žrelo je imel vedno na stežaj odprto, kakor bi iskal sape.
Ali vedno nove rane so ga zadevale, kri je rudečila že reko, žival je vlekla že komaj čoln za seboj. V tem hipu še krepko potegne in zmaje čoln tako hudo, da se prekucne Nubijan v vodo. Ali spretno zleze zopet v čoln in nadleguje nasprotnika še dalje. Tako je šlo malone poldrugo uro, dokler ni žival opešala tako, da jo je lovec mogel voditi, kamorkoli je hotel. Privesla torej na kaj, skoči na kopno in hitro priveže konec vrvi za drevo. Kmalu je bil usmrtil krokodila s sulico popolnoma.

Ko mu plačam pogojeno plačilo, reče mi smijoč se, da bi lovil rad vsak dan tako, ko bi le našel gledalcev, ki bi ga plačevali.
Po Dielitz-u.