Kače pojedo mačeho in njeno hčer

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mačeha spremeni pastorko v ptico Kače pojedo mačeho in njeno hčer
Matija Valjavec
Polovičnik
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Nekoč je živela mati, ki je imela hčer in pastorko. Pastorki je rekla, naj gre po svetu ter naj ne pride prej domov, preden ne bo našla česa, kar bo mačehi všeč.

Pastorka je prišla v neki gozd, koder je našla nekega starega človeka, boga. Človek jo vpraša, kam gre. Pastorka mu pove, da gre služit. Starec jo vpraša, ali ne bi šla služit k njemu. Pastorka reče, da bi. Rekel ji je, naj pride zjutraj na tisto in tisto mesto.

Pastorka gre in gre ter sreča kravo, ki se je pogreznila v blato. Krava jo prosi, naj jo potegne ven. Pastorka jo je potegnila, nato pa odšla dalje in prišla do neke kobile, ki se je tudi bila vgreznila v blato, ter jo je prosila, naj jo izvleče. Pastorka jo je izvlekla.

Potem je prišla do nekega gradu, koder jo je čakal tisti starec ter ji je dal službo.

Tako je služila pri bogu v raju. Ko je odslužila, ji je starec rekel:

»Dobro si služila, zdaj je leto okrog in dobiš plačilo.«

Pokaže ji neko sobo polno skrinj ter ji reče, naj si vzame katerokoli hoče. Pastorka vzame najgršo, se zahvali in odide. Pride do one kobile. Kobila je imela žrebe. Da pastorki to žrebe ter reče:

»Pred letom dni si me izvlekla iz blata, zato ti dam žrebe, da ti bo vleklo skrinjo.«

Pastorka se zahvali in odide. Pride do krave. Krava je imela tele in ji je dala tele, iz hvaležnosti, ker jo je bila izvlekla iz blata.

Potem gre pastorka dalje in pride domov. Odpre skrinjo ter najde v njej vsakovrstne lepe reči, ki so bile všeč njeni mačehi. Zdaj reče mati svoji hčeri:

»Pojdi tudi ti in prinesi takšne reči. Hči gre ter pride do onega gozda in najde tistega starca. Starec jo vpraša, če bi služila pri njem. Hčerka odkima, potem pa reče:

»No, pa bom.«

Starec ji reče, naj jutri pride tja in tja. Hčerka gre in sreča kravo, ki je tičala v blatu. Krava jo prosi, naj jo potegne ven.

Hčerka reče: »Ne bom si mazala čevljev.«

In je šla ter prišla do kobile, in je tudi njej rekla enako. Pride služit k starcu in ko je odslužila, ji reče:

»Tu so skrinje, vzemi tisto, ki jo hočeš.«

Vzela je najlepšo in odšla.

Hčerka pride do kobile in jo prosi za žrebe, kobila pa ji reče:

»Kaj si me pred letom izvlekla? Žrebeta ne dobiš!«

Prav tako je bilo pri kravi. Hčerka odide jezna od obeh. S težko skrinjo pride s težavo domov, postavi jo na tla ter jo odpre. Ko jo hčerka odpre, prilezejo ven kače ter pojedo njo in mater.