Mačeha spremeni pastorko v ptico
| ← Mačeha, pastorka in petelin | Mačeha spremeni pastorko v ptico Matija Valjavec |
Kače pojedo mačeho in njeno hčer → |
| |||||||||||||
Živela je neka mačeha. Imela je hčer in pastorko. Pastorka je bila zelo lepa in vsakdo jo je imel rad; hčerke, ki je bila črna, pa ni nihče maral. Zato mačeha pastorke ni marala, svojo hčer pa je zelo cenila. Nevoščljiva mačeha je hotela pastorko umoriti. Nekoč jo je poslala past kravo, ki ji jo je bil oče zapustil na smrtni postelji. Ob paši krave pa ji je naložila še prejo. Do večera mora spresti polno košaro preje, če tega ne bo naredila, ji je zagrozila, jo bo ubila.
Pastorka je jokala, ker je mislila, da toliko ni mogoče spresti. To je videla krava in ji reče, naj ji pove, zakaj joče. Povedala ji je, da mora vse to, kar ji je mačeha naročila, opraviti do večera, a toliko volne ne zmore spresti.
Krava ji reče: »Prinesi mi sem to prejo!«
Pastorka ji jo je dala, krava pa je odšla v bližnje grmovje in vse postorila. Spredla je vso prejo, potem spredeno dala pastorki in ji rekla, da bodo njo, kravo, v nekaj dneh zaklali.
»Tedaj prosi, da greš prat moja čreva. V črevih boš našla zlato jabolko. To dobro skrij. Karkoli boš hotela imeti, samo naroči jabolku in ti bo vse dalo.«
Potem je prišla noč. Pastorka je s spredenim prišla vesela domov in pokaže mačehi. Mačeha se začudi, a ji ni mogla storiti ničesar.
Drugi dan pošlje svojo črnulo. Tudi njej da polno košaro preje ter ji reče, naj gleda, da bo to spredla. Vendar ni spredla več kot eno povesmo, in to z veliko težavo. Pride domov in pokaže, kaj je naredila. Mati je bila jezna, ker njena hči ni spredla več kot eno povesmo, ter je sklenila zjutraj zaklati kravo.
Pastorka reče: »Draga mamica, jaz bom šla čreva prat.« In tako je ves dan sitnarila, naj jo pusti, da bo šla prat tista čreva.
Mačeha ji dovoli, svoji hčeri pa reče, naj gre z njo gledat, kaj bo delala s črevami. Hčerka je šla in skakala okrog vode. Medtem je pastorka potegnila ven jabolko in ga skrila v nedrja. Ko je končala, je šla domov. Zvečer pa je šla k neki votli vrbi, vrgla jabolko noter in stekla domov.
Pa je mačeha pastorki naročila, naj se vselej maže z blatom po obrazu. Ko je pastorka šla po vodo, se je tam umila in se gledala v vodi, če je lepa, potem pa se je spet namazala z blatom. Drugega dne je mačeha pastorki znova pripravila kruh iz plev ter steklenico vode, ter ji reče, naj gre po jagode.
To je bilo sredi zime. Pastorka gre jokajoč dalje in dalje ter pride do neke male hišice. Tu je zagledala same mačke, ki so sklakale okrog nje in jo prosile, naj jim da jesti in piti. Pastorka jim da hlebec iz plev. Vrgle so ga v ogenj, vodo pa so zlile. Njej so dale jesti in piti ter jo naučile, kako naj ravna, ko bo zvečer prišel njihov gospodar. Rekel ji bo, naj ga sezuje, škornje pa vrže v peč. Vendar naj škornjev ne vrže v peč, pač pa naj jih da pred peč, da se osuše. »Ko pa te bo zjutraj poslal ponje, mu jih prinesi.«
Pastorka je tako naredila, zjutraj pa mu je prinesla škornje. Gospodar jo je vprašal, kaj bi rada, in ko mu pove, ji takoj da polno košarico jagod ter jo pošlje domov.
Pride domov in da jagode svoji mačehi. Mačeha se začudi, drugi dan pa pošlje po jagode tudi svojo hčer. Hčerki da lepo gibanico in polno steklenico žganjice. Tako pride tudi ona v kolibico, koder so bili mački. Hčerka začne jesti, mački so skakali okrog nje in jo prosili, vendar jim ni hotela dati ničesar, ampak jih je podila od sebe. Ko je prišel gospodar domov, ji je rekel, naj ga sezuje ter škornje vrže v peč. Ko je prišlo jutro, ji je rekel, naj mu prinese škornje. Hčerka gre ven in pobegne domov. Ko je prišla k materi domov, je rekla, da jagod ni mogla dobiti nikjer. Mati je bila spet jezna kot kača.
Drugi dan je bila nedelja in mačeha se je s hčerko odpravljala k maši, pastorki pa je naložila delo. V pepel ji je nasula pšenico ter rekla, naj to pšenico izbere iz pepela ter iz nje speče hlebec, prej preden pride domov. Tako odide.
Pastorka je odšla k drevesu, koder je bilo jabolko. Vzame jabolko in reče:
»Pšenica naj bo zbrana iz pepela in čez tri minute iz nje narejen hlebec.«
To se je takoj zgodilo in pripravljeno je bilo tudi vse kosilo. Nato naroči grofovsko obleko, kočijo s štirimi lepimi konji in s služabnikom ter zlate čevlje. Vse to se zgodi. Potem se pelje k maši. To je nekdo opazil, bil je cesar. Cesar je hotel zvedeti, kakšna je ta ženska ter je prosil cerkovnika, naj mu da vosek, da bo namazal cerkveni prag. Cerkovnik mu je dal vosek in ko je šla pastorka ven, ji je čevelj ostal v vosku. Cesar je skočil k čevlju, ga vzel in odnesel domov.
Ko je pastorka prišla do votlega drevesa, zapove, naj se kočija ustavi. Jabolko spet naredi vse. Vse to se spet spremeni v jabolko. Pastorka gre domov in pripravi jedi za vse, ki so prišli z mačeho.
Drugi dan je šel cesar s tistim čevljem po vasi, koder je videl peljati kočijo. Taval je sem in tja, nikjer ni videl česa, kar bi bilo podobno temu dekletu. Potem pride k mačehi, ona pa je pastorko skrila pod korito, čevelj pa pomeri svoji hčeri. Hčerki je bil čevelj premajhen. Mačeha ji je naročila odsekati prst. Zatem skoči na okno petelin in zapoje:
»Kikiriki, pod koritom je lepo dekle.«
Tako zapoje trikrat. Cesar najde korito in pastorko ter jo poskusi obuti.
Njej je bil čevelj prav. Cesar jo je takoj vzel s seboj. Pastorka gre do drevesa, vzame jabolko in mu naroči, naj nastane kočija s šestimi konji ter služabnik in kočijaž. Pa sedeta v to kočijo ter se odpeljeta v cesarski grad ter postaneta mož in žena.
Zgodilo pa se je, da je cesar moral iti v boj, tačas pa mu je žena rodila sina. Ko je maČeha zvedela, da je cesar odšel v boj, je zraven otroka posadila svojo hčer, otrokovi mami, svoji pastorki pa je dala snesti ptičje jajce, v glavo ji je zapičila buciko, in spremenila se je v ptico.
Ko je cesar prišel domov, je videl, da to ni njegova žena. Ptica pa pride že prvo noč na okno ter začne peti:
»Vsi sosedje spijo,
najbolj pa moj ljubi,
moje dete pa ne more.
Če bi ga poljubila,
bi ga s kljunom kljunila,
če bi ga previjala,
bi ga s kremplji spraskala.«
Vse to je slišal služabnik in povedal cesarju. Tako se je zgodilo tudi drugo noč. Potem gre cesar h kapucinom, jim vse to pove in se spove. Kapucini pa mu rečejo, naj vzame tri šibe, vse zraščene istega leta, pa naj ptico z njimi trikrat udari.
Vzel je te tri šibe, in ko je ptica prišla tretjo noč, jo je trikrat udaril s tistimi tremi šibami in postala je žena, a ne še povsem. Pa mu reče, naj poišče buciko, da bo potem čisto prava.
Cesar nato povabi mačeho v goste. Mačeha se obleče v lepo oblačilo ter pride tja h kosilu. Cesar prinese ptico na mizo in vpraša:
»Kakšno smrt bi naj pripravili ženski, ki tako lepi ptici zapiči buciko v glavo?«
Mačeha vstane in reče:
»Nič drugače, da naj se jo v sod z naperjenimi noži, pa spusti po bregu navzdol«
In kakor je rekla, tako se je zgodilo z njo.
Cesar potem vzame ptici buciko iz glave, in postane žena. Nato so napravili gostijo, da so imeli vsi dovolj.