Hudobna Vila
| ← Sv. Krištof | Pripovedke za mladino II.zvezek Hudobna Vila Fran Hubad |
Vila omoži svojo hčer s kraljičem → |
| |||||||||||||||
Hudobna Vila.
Slovenska po Valjavcu.
Bila je grofica; imela je jedno hčer. Ko seje hči rodila, pozove grofica vse Vile v gosti. Vsaka Vila je imela zlate lase do zemlje, zlato obleko s srebrnimi čipkami (špicami) in srebrnim pasom. A jedna izmed Vil je bila zločesta (hudobna). Vsaka druga je prinesla hčerki dober in lep dar, a zločesta jej da lep ali zločest dar, škatlico, v katerej je bilo napisano: Mnogo dobrot bodeš uži¬vala, lepa postala, a na zadnje bodeš končana. Deklica raste in raste: vse se je zgodilo, kakor so prorokovale Vile. Med Vilami je živela, uživala je vse dobrote, samo zločesta Vila je ni mogla trpeti. Kadar se je hotela možiti mlada grofica pride ta Vila, udari jo s šibo in deklica je okamnela in vse kar je bilo v gradu. Čez mnogo let pride nek car v ta kraj na lov. Zgubi se v gozdu, a nikogar ne najde, da bi ga vprašal za pravi pot. Pride pred grad, kjer je spala deklica. Pred gradom najde slugo. Car ga vpraša: „Kod bi prišel iz gozda?" Ali sluga mu ne more odgovoriti, bil je tudi okamenel. Radoveden stopi car v grad. Čudi se, kadar vidi vse mrtvo. Sto¬pajoč dalje, pride v sobo, kjer se je pripravljala grofica za poroko. Bila je kakor živa, samo okam¬nela. Car se začudi tolikej krasoti in od veselja jo poljubi. Pri tej priči oživi deklica in pravi: „0 zakaj si me zbudil! Tako sladko sem spala!" Vesel da jo je rešil, vzame car šibo, udari vsakega slugo s šibo in vsi se ožive. Deklica pripoveduje svojemu rešitelju, kako in kaj se je zgodilo ž njo. Kar prileti zločesta Vila zopet. S šibo se hoče dotakniti deklice, da bi zopet okamnela, ali car hitro napne lok in ustreli Vilo, da pade mrtva na tla. Njeni lasje in ona sama zgore sami od sebe. Car še ni bil oženjem Rešeno deklico si izbere za nevesto in se poroči ž njo. Dolgo in srečno sta živela.