Sv. Krištof

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Volk in človek Propovedke za maldino II. zvezek
Sv. Krištof
Fran Hubad
Hudobna Vila
Spisano: Monika b.
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Sv. Krištof.

Po zlatej legendi.

Krištof je bil pagan. Visok je bil dvanajst ko¬molcev, močne in čvrste postave. Predno je bil krščen, imenoval se je Ofer. Kadar doraste, misli sam v sebi: „Po svetu pojdem in poiščem si naj¬močnejšega gospodarja. Njemu bodem služil!" Kakor mislil, tako storil. Gre po svetu in zve za močnega kralja, kateri je zapovedoval velikej deželi in mnogim ljudem. Ofer stopi v službo pri rečenem kralji. A nekega dne pride h kralju nek pevec in začne peti prav vesele pesni. Konečno zapoje tudi neko smešno pesen o vragu. Pri ti pesni se kralj pokriža, ker je bil kristjan. A Ofer ni znal še ničesar od zna¬menja sv. križa in njegove moči, zato se zelo za¬čudi in vpraša kralja: „Gospod, kaj pa pomenja to znamenje ?" Ali kralj mu ni hotel povedati ničesar od zna¬menja sv. križa, ker je bil Ofer pagan. Zato reče Ofer: ,,Gospodar, ako mi he poveš, nečem ti slu¬žiti dalje." — Povedal ti bodem resnico", reče kralj. „Glej, če govori kdo o vragu, blagoslavljam se s tem znamenjem, da ne dobi vrag moči čez mene?" Ofer reče: „Ali se ga bojiš? Ali je moč njegova tolika, da bi ti mogel nahuditi? Dolgo sem ti služil, ker sem mislil, da ga ni močnejšega od tebe. Nu, ker vidim, da se bojiš vraga, iskati ga hočem, dokler ga ne najdem, in služil bodem njemu, ker je močnejši od tebe." Ofer gre po svetu iskat vraga. Ali nihče mu ga ni mogel pokazati, da-si je povsod popraševal po njem. Nekega dne zaide v veliko puščavo. Tu pri-hruje velika tolpa (truma) vojakov proti njemu. Na čelu je jezdil črn, strašen jezdec. Ta ustavi Ofra in mu reče: "Koga iščeš?" Ofer odgovori: "Iščem vraga, rad bi mu služil."„Jaz sem vrag", od¬govori jezdec; ,,ako mene iščeš, tukaj me imaš." Ofer stopi k vragu v službo in gre ž njim. Ne¬kega dne pride tolpa do razpotja, kjer je stal križ. Vrag se ogne s pota in reče Ofru, da neče jezditi naravnost po potu. Ofer se začudi in reče! „Gospodar, povej mi, zakaj se izogiblješ pota?" Vrag bi bil rad zamolčal vzrok, ali Ofer mu preti, da mu ne bode služil dalje." Zatorej reče vrag: ,,Glej, tam je stalo znamenje križa, na katerega so bili židje pribili Krista; tega se bojim in bežati moram pred njim." Ofer odgovori: „Ako se bojiš Gospodovega znamenja, mora biti ta močneji od tebe. Njega si poiščem!" Ofer je šel zdaj sam po svetu dalje, popra¬ševal je po Kristu in prišel k pobožnemu puščavniku. Ta mu pripoveduje, kako močan kralj je gospod, kako lepo plačuje svoje služabnike. Zatoraj obljubi Ofer puščavniku, da hoče služiti Kristu zvesto in pridno. Tak govor je bil puščavniku po godu, za¬torej reče: ,,Gospod sovraži grešno življenje; samo onim izkazuje svojo milost, kateri žive čedno. Glej Ofer, tu mimo teče velika reka; niti mosta niti brvi ni preko nje. Ako kočeš prenašati ljudi preko te vode v božjem imenu, bode Bogu po volji tvoje dejanje ; saj ti ni dal zaman moči in velikosti."Dobro! storim po tvojej besedi," odgovori Ofer. Pri vodi si napravi kočo. Mnogo ljudi je prihajalo do reke; nosil jih je preko vode po noči in po dnevi. Neko noč je bil Ofer zelo truden od svojega dela. Leže toraj in sladko zaspi. Ali ni še spal dolgo, zasliši otročji glas: »Ofer, pridi po me¬ne!" Ofer vstane, gre gledat, ali ne najde nikogar. Leže toraj zopet in zaspi- Ali drugič ga pokliče glas. Tudi zdaj ne najde nikogar in zaspi. Tretjič čuje glas in najde dečka- Vzdigne ga na ramo, zgrabi palico v roko in gre v vodo. Ali voda je naraščala, deček je bil težak, Kakor bi bil svinčen; mislil je Ofer, da utone. Zatorej reče Ofer: „0 deček, težak si kakor bi nosil ves svet!"„Res", odgovori deček, „nosiš več kakor ves svet; onega nosiš, kateri je svet ustvaril!" In glej! otrokova teža potisnila je Ofra pod vodo, a deček govori: „Krstim te v imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Prej so te imenovali Ofra, odstej bodi tvoje ime Krištof. *) Svojo palico zasadi v zemljo; spoznal bodeš mojo moč, kajti jutri bode cvetela palica in bode rodila sad?" S temi besedami izgine deček. Bil je Krist sam. A Krištof je bil vesel, zahvali se Bogu za milost, katero mu je bil izkazal in vsadil palico v suho zemljo, čez noč je vzrastlo drevo iz nje, cvetelo je in obrodilo sad. Ko Krištof zagleda to, razveseli se, vzame križ Gospodov na ramo in mu služi vse svoje življenje.