Haranova želja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vitovčeva smrt Haranova želja
Pesmi 1
Anton Medved
Nje slika
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


 
Duh pred Harana priplava,
de mu od veselja vnet:
»Haran, tvoja pot je prava,
mimo vseh si čist in svet.

Živi dvajset let v samoti,
moli, svet preziraj ves,
strasti v duši svoji kroti,
bičaj se in budi kes!

Kadar mine let število,
na perotih priveslam,
in naklonim za plačilo,
česar želel bodeš sam.«

Duhu odgovarja Haran:
»Bogu hvala, če sem čist!
Upaj, in ne bodeš varan,
jaz ostanem vedno ist.«

Haran odpove se časti,
rodni svoj ostavi grad;
srčno se upira strasti,
svetnih ni mu mar naslad.

Logov ne, ni vrtov rožnih,
on puščav je tihih gost.
Čita le iz knjig pobožnih,
biča se in ceni post.

Vedno pa besedam onim
pot odpira v srčni hram:
»Za plačilo ti naklonim,
česar želel bodeš sam.«

Dvajset mine let spokornih,
Harana pokliče duh:
»Haran, mož kreposti vzornih,
danes je odprt moj sluh.

Mnogo žêli, žêli pravo,
vse ti dam, kar hočeš le!«
Haran nagne sivo glavo,
tiho misli, glasno de:

»Daj življenja s čašo upa,
dasi je okus gorjup!
Človek ne boji se strupa,
ako s strupom pije — up.

Večno rad tako bi živel,
kakor žil sem dvajset let.
V sladkem upanju osivel —
upati pričnem naj spet!«.

Bere, moli v črni halji,
upov sladko čuti kal.
Duh šepeče v sinji dalji:
»Haran, pravo si izbral!«