Haranova želja

Haranova želja
Pesmi 1
Anton Medved

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Duh pred Harana priplava,
de mu od veselja vnet:
»Haran, tvoja pot je prava,
mimo vseh si čist in svet.

Živi dvajset let v samoti,
moli, svet preziraj ves,
strasti v duši svoji kroti,
bičaj se in budi kes!

Kadar mine let število,
na perotih priveslam,
in naklonim za plačilo,
česar želel bodeš sam.«

Duhu odgovarja Haran:
»Bogu hvala, če sem čist!
Upaj, in ne bodeš varan,
jaz ostanem vedno ist.«

Haran odpove se časti,
rodni svoj ostavi grad;
srčno se upira strasti,
svetnih ni mu mar naslad.

Logov ne, ni vrtov rožnih,
on puščav je tihih gost.
Čita le iz knjig pobožnih,
biča se in ceni post.

Vedno pa besedam onim
pot odpira v srčni hram:
»Za plačilo ti naklonim,
česar želel bodeš sam.«

Dvajset mine let spokornih,
Harana pokliče duh:
»Haran, mož kreposti vzornih,
danes je odprt moj sluh.

Mnogo žêli, žêli pravo,
vse ti dam, kar hočeš le!«
Haran nagne sivo glavo,
tiho misli, glasno de:

»Daj življenja s čašo upa,
dasi je okus gorjup!
Človek ne boji se strupa,
ako s strupom pije — up.

Večno rad tako bi živel,
kakor žil sem dvajset let.
V sladkem upanju osivel —
upati pričnem naj spet!«.

Bere, moli v črni halji,
upov sladko čuti kal.
Duh šepeče v sinji dalji:
»Haran, pravo si izbral!«