Enonoga goska

← Lepa Mara

Lonček, kuhaj Enonoga goska Češka pravljica

Lisica in divji petelin →

Spisano:	Urška Kadunc
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

ENONOGA GOSKA

Bila je huda zima in lovec se je odpravil na lov. S seboj je vzel tudi cigana, da bi mu spekel gosko, medtem ko bi on lovil.

Cigan je pekel gos, jo obračal na ražnju, ko pa je zadišala in dobila rumeno skorjico, so se ciganu začele cediti sline. Odlomil je goski stegence in ga pohrustal. Kaj ga ne bi, saj je bil že pošteno lačen!

Lovec se je s plenom vrnil k ognju in zagledal, da ima gosja pečenka le eno nogo.

»Kam si pa skril drugo nogo?« je vprašal cigana.

»Lepo prosim, saj veste, da ima vsaka gos pozimi le eno nogo!«

»Ne čenčaj, vsaka gos mora imeti dve nogi!«

»Kaj se bova prepirala, dobri mož. Na poti proti domu vam bom dokazal, da imajo gosi pozimi le eno nogo.«

Šla sta proti domu in zagledala jato divjih gosi na zaledenelem ribniku. Vse gosi so stale le na eni nogi.

»Poglejte gospod lovec, da imajo gosi pozimi le po eno nogo.«

Lovec je požvižgal, plosknil z dlanmi, gosi so sfrčale v zrak. Vsaka gos je stegnila po dve nogi izpod sebe.

»Poglej, lažnivi cigan, da ima vsaka zimska gos po dve nogi.«

»No, pa bi pečeni goski požvižgali, da bi stegnila še drugo nogo,« se je odrezal cigan.

Lovec se je smejal prebrisanemu ciganu in odšla sta domov.

Češka pravljica