Edvardu Kocbeku za sedemdeset let

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Modra Visa Edvardu Kocbeku za sedemdeset let
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
Za mizo, popoldne, nad podzemljem
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Izogibal sem se Te, veliki poet
in mislec, ker si mi bil pretežko
breme. Z besom sem potegnil rez za sabo,
ker sem hotel biti spočit, lahak,


okreten. Drobno zrno prahu svetlobe,
ki med plesom hrusta hostije muz
za šalo in pljuva peške vseh oranžnih
sadežev visoko v zrak. Ti si bil


videti mogočen, in ne oranžen, Da se
bleščijo, da se vidijo, da otroci s prsti
kažejo za leti pisalnih zmajev. Bil sem kot
jablana, ki se sama ne zaveda, kdo ji je


napojil zemljo. Danes vem, kdo je,
bolj kot kdorkoli med nami, stvarnik
naše svobode. Zdaj me pretresa
ganjenost in bom hitro dvignil čašo


na Tvoje zdravje. Veš, ravno ker je
praznik, moram nadaljevati
s svojim hrustanjem. Čutim, da se
radost z vsakim trenutkom krepi.
(1974)