Dokler te noč ne zastekli

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Metki Dokler te noč ne zastekli
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
Domenicos!
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Smrten, temen ton raja ni in je podoben
morskemu dnu. Prihaja bolj porozno, bolj
neslišno, bolj hreščeče. Iz noči lahko padeš.


Iz črnega kota raja ne moreš nikamor pasti.
Stre te, kot bi ti pljuča strlo. Predela
te, preden sploh lahko vidiš. Ker védenje je


v posesti. V gozdu zablojeni so zbiti v suho
listje (ali v vlažno ali v kamne) z vrečami
peska, ki padajo sistematično kot noga Boga ali


boksarske rokavice, in ne šprica, udarci so
topi, koža poči, ampak ne šprica. Hrapave
so omare. Ledeniki imajo pa vase zavite


kremplje, da lahko sprejmejo kuščarja kot
pri posebnih svetlobnih efektih, ki se opre,
dá svojo glavo na sladoled. Tračnice si


morda rešil, kretnica je morda le malo
pomagala, da si zadržal za trenutek težo
prevelikega tovora, ki se centrifugalno drsa


po ogromnem vlažnem trebuhu od znotraj, in
ko se izrabi, zastonj je, kot krogla boš
švignil iz trebuha vsega, kar nam je znano.