Metki

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Prt Metki
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
Dokler te noč ne zastekli
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Če požgem belo desko hiše, bo plamen bolj
svetal kot reža, ki pada z najinih teles?
Bolj kot samba? Bolj kot moja sočna glava?
V belem snegu sem. Ti plešeš. Pod zelenimi


Orjaškimi drevesi s svojimi sočnimi žalostnimi
očmi. Rime poslušava in copatke čopiča. Loke,
ki se iz njih vidi mah in kar je pod mahom
vmes. Bel ris prasketa v temno zelenem grlu.


Se nebo kdaj zabaše in zašumi? Kje počivaš?
V plazu ali na zemlji? Tu se mastim, mastim,
žrem, da me v višini ne strgajo rožnati,


modri in vijoličasti oblaki in rože
kot Tiepola, ki se za njim zrak umije,
preden naju svetloba zalije in zdrobi.