Dohtar

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Učenec Dóhtar.
(Poezije) 1847
France Prešeren
Turjaška Rozamunda
Tale prepis se od natisa v Poezijah 1847 razlikuje po malih začetnicah verzov in nepopolnem upoštevanju akcentov, od redakcije v ZD pa se razlikuje po besedah umerla, sim, ženitvansko, šestnajstim, serce, za-te, vejici na koncu 7. verza in vejico za koder hodiš v predzadnjem verzu. Glej tudi varianto Romanca od dohtarja (Krajnska čbelica 4, 1833), za vse variante pa Dohtar.
Viri: Poezije 1847 dLib, str. 43, 44.
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


»Dóhtar, ti jezíčni dóhtar!
Káj postópaš tí za máno?
Ne prepíram se z nobenim,
de bi peljal mojo pravdo;
ní umerla teta moja,
teta moja, dekle staro,
de bi, dohtar! mi opravljal,
po nji dédino bogato;
sem premlada, de bi písmo
ženitvansko se pisalo,
dóhtar, tí jezíčni dóhtar!
Kaj postópaš tí za mano?« —

»Ne zameri, ne zameri,
cvet lepote, dekle drago!
Naj tekó ti mirni dnevi,
Bóg ti žívi teto staro.
Je v šestnajstem, mislim, léti
se možiti še prekmalo;
de te ljúbit' ni prezgódej,
tvoji mi pogledi právjo.
V pravdah ne želi peró ti,
al srce, le zá-te vžgano,
ti želi v ljubezni slúžit';
brez pokója to za tabo
vódi mi pogléde, misli
in nogé z močjó neznano,
kóder hódiš cvet lepote,
žlahtna róža, dekle drago!« —