Pojdi na vsebino

Dekle je postalo vila

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vile so pazile na dečka Dekle je postalo vila
Matija Valjavec
Vila je dala svojo hčer kraljeviču
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Nekoč je živela revna vdova. Imela je hčer ter jo dala šolati. Vsak dan po šoli je šla s hčerjo na polje ter jo učila peti lepe pesmi.

To se je dogajalo vsak dan. Po večerji je dekica sedala ven na klop in popevala. Tudi večja gospoda jo je prihajala poslušat in deklica je večkrat od nje dobila lepo plačilo.

Mati pa je imela tudi tri pse, ki jih je klicala Pazi, Skrbi in Najbolje. Ti trije psi so tega otroka morali vselej paziti ter so vselej ležali ob postelji, kjer je spal. Dva od teh psov sta tretjega sovražila, ker je vse najbolje vedel.

Otroka pa so hodile tja poslušat tudi vile. Teh vil pa razen deklice ni nihče videl. Deklica je materi vsak večer pripovedovala, kako jo hodijo poslušat gospe v zlatih oblačilih z dolgimi zlatimi lasmi. Naslednji večer je šel otrok z materjo ven. Mama je gledala, ali so one gospe pri¬šle, a jih ni videla, ampak jih je samo hči. Naenkrat pa hčerki v krilo pade zlat uhan. Mama tega ni videla. Deklica si ga je dela v uho ter še lepše prepevala.

Psi pa so gledali, kako lepo stvar je dobila, ter so od veselja cvilili.

Tako je bilo več večerov, in vsak večer je od vil kaj dobila. Potem je povedala materi, kaj je dobila. Mati ji je rekla: »Spravi to! Boš imela, ko se boš poročila.«

Deklica je bila vilam zelo všeč, in so se pogovarjale, da jo bodo vzele k sebi. Dekle je zvečer spet šlo ven in pelo, mama pa je gledala, ali so prišle one gospe.

No, in ko je deklica odpela in ko je hotela iti noter, so jo vile zgrabile ter jo odnesle s seboj. Mati gleda, kam je deklica izginila. Dva psa sta začela zaradi izginulega otroka tuliti, le tretji pes, ni bil nič žalosten, ker je vedel, kako se je bilo zgodilo.

Mati od žalosti ni več pustila psov spati notri. Potem sta se dva psa začeli grizti, zakaj nista bolj pazila; tretjemu pa nista ničesar storila, ker sta ga imela za neumnega.

Zjutraj je gospodarica pse vsa žalostna spustila noter, vzela nož in jih hotela ubiti. Dva je ubila, tretji pa ji reče: »Ne ubij me! Odvedel te bom tja, kjer je tvoja hči.«

In ga je spustila.

Zvečer gre pes z gospodarico na polje, koder so vile pele z njeno hčerjo. In vile so tudi mater vzele medse ter ji dajale vsakovrstne reči, da bi le pustila hčer pri njih, mama pa je ni hotela. Potem so ji dale lepa darila, da bi hči prihajala vsak večer mednje pet.

Ko je bila hči že velika, so hodili k njej snubci, a ni marala nikogar. Nazadnje, ko ji je umrla mati, pa je postala lepa vila.