Camus

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pismo Artaudu Camus
Morje
Tomaž Šalamun
Žare
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Pročelje hiše. To je veliko pročelje

hiše. Zavrel je prelet. Bo prah, ki

gre pod kožo, zavozil? Primi se za

človeški glas. Obokaj delo meso. Primi

Nohtnih in grabi mamo. Poljub, ki ga

sovražiš, Descartesa. Oblepi mu penciline

okrog prstov. Kot kaktus gojzarja. Kot

beli slon, ki gre naprej. Ne trgaj

korenin. Prosi za skromnost in thihost in

zameljskost. Pašček. Ti si moj pašček.

komaj držiš. Komaj se lahko upiram

želji, da bi te čisto strgal. Oblije se

z bencinom in požarom. Pojdem kasarno

maršala Tita, na hodnik, kjer si stražil,

v umivalnico, ki si vanjo zahajal-

korito za prašičke okrog in okrog –

ki si vanj vlival bencin, prižgal

vžigalico, gledal, kako je ogenj planil

v četverokotnik, da si se pomiril.