Camus

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Pismo Artaudu Camus
Morje
Tomaž Šalamun
Žare
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Pročelje hiše. To je veliko pročelje

hiše. Zavrel je prelet. Bo prah, ki

gre pod kožo, zavozil? Primi se za

človeški glas. Obokaj delo meso. Primi

Nohtnih in grabi mamo. Poljub, ki ga

sovražiš, Descartesa. Oblepi mu penciline

okrog prstov. Kot kaktus gojzarja. Kot

beli slon, ki gre naprej. Ne trgaj

korenin. Prosi za skromnost in thihost in

zameljskost. Pašček. Ti si moj pašček.

komaj držiš. Komaj se lahko upiram

želji, da bi te čisto strgal. Oblije se

z bencinom in požarom. Pojdem kasarno

maršala Tita, na hodnik, kjer si stražil,

v umivalnico, ki si vanjo zahajal-

korito za prašičke okrog in okrog –

ki si vanj vlival bencin, prižgal

vžigalico, gledal, kako je ogenj planil

v četverokotnik, da si se pomiril.