Žare
| ← Camus | Žare Morje Tomaž Šalamun |
Carnac → |
| |||||||
Artaud je bruhal, Artaud se je ubijal,
rad bi spet diskal. Kot ko sem videl
prvič tla iz bleščečega brakra. Šel sem za
gručo ljudi. Plenil sem novo sidrišče.
Sonjo sem čakal in se učil španščine.
Bicikel ni drag. Ampak vseeno sem šel peš.
Potem sta prišla tudi Kali in Star, pa še
Bojan in Živa. Preproge je risala. Bog ribe
pelje? Koga boli spomin na uvijanje? Mrtvi
se štulijo živim. Živi, dokler so živi,
ne ugasnejo. Jedlo smo. Gugali smo dojenčke.
Ob zidkih, ki so natančno zloženi. Na
vzhodu so zidki bolj gručasti. Ampak na
Cipru, na Cipru imajo ljudje bolj temne oči
kot na Kreti. Ljudje so bolj podobni oljkam.
Dvigajo se od tal, kot ko gorijo kače.
Zgori tudi drevje. Grmovje, bazilika,
kamni ostanejo črni. Potem vse to dež oplodi.
Na kmetih se ljudje bolj dotikajo.
Matere niso sramežljive in povijajo lulčka
dojenčkom gor. Da lahko udari in zasadi,
in ko stoji, se ne povesi. Ženske so
odvisne od užitka. Jaz sem strmel v
bičikleto, ona v poročne obleke. Ni dovolj
natančno gledala Bunuela, hlapela je, ni
se dovolj kontrolirala. Nikoli nisem več imel
take bičiklete kot Dunlop. Na klancu Belveder-
Izola sem iz ceste izdrl kamen, kot bi bil
zob. Bičikleta je občutila komaj prasko.
Parnik nam je ušel. Oljke drugače dišijo kot
evkaliptusi. Evkaliptusi plapolajo preveč
pošastno. Pošastno in po prahu. S svojimi
dolgimi listi tepejo. Oljke so bolj čvrste,
pod njimi ležejo krave. Ko prihaja krava,
takse gre. Žare še danes plava na hrbtu,
raje mirno leži na hrbtu v vodi in izbira
Androta. Pravi, da je priden. (E molto
bravo. ) Ne pije več, tudi on ne pije
več. Sina ima v elektrotehnični šoli v
Trstu. Febo je bil, ko je z glavico
padel na platno. Stanovanje so imeli
ogromno, nad lekarnarji. Tast je vstopil
in ga osvojil. Proglasil je za svoje.
Hlapijo mi tla. Če dobim težke baline v roke,
jih spuščam. Ne znam jih pravilno vrteti.