Botra (Anton Aškerc)
← List iz kronike zajčke | Botra Balade in romance Anton Aškerc |
Ukrajinska duma → |
|
Znosila h krstu že vso vas —
Vso faro sem ne mara jaz:
Brez botre nisem še nikól
Po cesti téj šla k cerkvi dól.
Sred sela so pobrali te
In najdenčka mi dali te.
Oj, ktéra te dojíla bo?
Oj, ktéra te redíla bo?
Brez otca, majke — vêlik križ!
A zdaj še botre ne dobíš.
Kdó kupil kríževnik bo bél?
Kdó ž njim pri krstu te odél?
"Jaz njemu botra biti čém,
Pod skrb ga vsprejmem z dnešnjim dném!» …
Glej, žena béla vélih líc
Po cesti z Nežoj stopa vštric!
Očij globôko vdrtih lésk —
Ko svéč mrtvaških dvoje blésk.
"Ne boj se! Jaz mu botra bom,
A dete vzamem na svoj dom!
Bogata jaz sem ti gospá,
Oh, daleč, daleč tam domá.
"Káj preskrbéla že otrók
Po hišah svojih sem, o Bog!"...
Po ženi beli Neža v stran
Pogled obrne tih, plašán:
Nikjér je botre tuje ní...
Na rôkah déte mrtvo spí.