Balončkov Peter v prometu/Kaj pa, če semaforja ni?
| ← Semafor | Balončkov Peter v prometu Kaj pa, če semaforja ni? Mateja Reba |
Kaj, če ni zebre? → |
| |||||||||||||
Peter in Špelca sta urno nakupila, kar jima je naročila teta Meta. Ker je bil Peter junak in lepo vzgojen fant, se je ponudil, da bo on nesel torbo. Špelca ni imela nič proti, kje pa, pomislila je, da bi bilo kar dobro, če bi Peter dalj časa ostal pri njih. Tako vsaj ne bi sama hodila naokrog, pa še pomagal bi ji nositi torbe in vrečke. Ker je imela Špelca slabo vest, saj veste, grdo se je obnašala pri prehodu za pešce s semaforjem, je zdaj krenila domov po drugi poti, kjer semaforja ni bilo. S Petrom sta obstala pred prehodom za pešce. „Kaj pomenijo te črte na tleh?“ je zanimalo Petra. „To je prehod za pešce,“ je pojasnila Špelca. „Nekateri mu pravijo tudi zebra. Pešci lahko cesto najbolj varno prečkajo na prehodu za pešce, v mestu, kjer je prehodov veliko, pa naj bi jo res samo na zebri. Tako je manj nevarsnoti, da te povozi avto, ker morajo biti vozniki previdni, kadar je na tleh narisan prehod za pešce.“ „Že, že,“ je rekel Peter, „ vseeno me zanima, kako bova prišla čez cesto ob tolikšnem prometu!“ „Bova, nič ne skrbi!“ je odvrnila Špelca. „Glej, najprej se postaviva na rob pločnika. Potem pogledava na levo – saj veš, kje je leva, Peter?“ „Seveda!“ je užaljeno odvrnil Peter. „Za kakšnega bučka me pa imaš? Z desno vendar pišem, leva pa je tista, ki ni desna!“ „Veš, nekateri pišejo tudi z levico. In mlajši otroci ne vedo, kaj je leva in kaj desna. Ko sem bila manjša, mi je mamica na levo roko narisala sonček, da sem vedela, kam moram najprej pogledati!“ „Nečesa sem se spomnil,“ je rekel Peter. „Lahko rečeva tudi drugače: najprej je treba pogledati, če je cesta, ki je tik ob pločniku, prosta, se pravi, da ni avtomobilov!“ „Dobro si se spomnil,“ je menila Špelca. „No, zdaj, ko vidiva, da je levi pas prost, greva do sredine ceste. Nato pogledava še na desno, če je prost pas, ki ni zraven pločnika. Malo počakaj, tako, še tale avtomobil – in zdaj lahko greva!“ Peter je junaško zakorakal na prehod za pešce. Sredi poti pa se je nečesa spomnil. „Hej, Špelca, Kaj pa, če semafor ne dela – in ne veš, kako čez cesto? Ali če ni zebre?“ „Pohiti vendar, Peter,“ je rekla Špelca. „Prehod za pešce ni sprehajalna pot, na njem se ne ustavljamo in klepetamo. Res, da nama ni treba teči, a bolje je, da se podvizava. Čim hitreje morava priti na drugo stran, potem se bova pogovarjala!“ Kako prečkaš cesto na prehodu za pešce? Pred prečkanjem ceste se moraš najprej ustaviti korak od roba pločnika ali ceste. Če stojiš na robniku ali tik ob robu ceste, te lahko zadanejo avtomobili, ki vozijo tik ob robu. Preden prečkaš cesto, se moraš dobro prepričati, da na njej ni avtomobilov, ki bi se ti približevali z leve ali desne. Najprej pogledaš na levo. Če se ti približuje avto ali kakšno drugo vozilo, moraš počakati, da odpelje mimo. Če je z leve pot prosta, pogledaš na desno in preveriš, ali ne prihaja kakšno vozilo z desne. Če tudi iz te strani ni nikogar, še enkrat pogledaš na levo in če je pot prosta, lahko stopiš na prehod za pešce in prečkaš cesto. Na sredini ceste še enkrat pogledaš na desno. Cesto prečkaš po desni polovici prehoda in z normalno hitrostjo hoje. Čez prehod nikoli ne tečeš, saj te vozniki ne morejo pravočasno opaziti in ustaviti. Seveda se na prehodu za pešce ne ustavljaš in ne klepetaš s prijatelji in prijateljicami.