4. PRIZOR
| ← 3. PRIZOR | ' Danila Žorž |
5. PRIZOR → |
Osebe:
Penelopa
snubec
Pri Penelopi doma. Odiseja dolgo ni domov.
PENELOPA: Živčno hodi po sobi gor in dol. Se nikoli ni bil tako pozen! Le kaj se mu je zgodilo?! Da se ni spet zapil! Ko so zadnjič vlamljali, ni bil tako pozen. Ozre se skozi okno. Oh, pa še to! Ta nadležni sosed je spet tukaj! Ne morem mu dopovedati, da ga ne maram.
SNUBEC: vstopi, govori gostobesedno kot trgovec. Dober večer, moja draga Penelopa!
PENELOPA: hladno. Dober večer. Kaj vas je prineslo na obisk sredi noči?
SNUBEC: zamaje z glavo. Zal prinašam slabe novice, ki pa so lahko tudi dobre.
PENELOPA: z narejenim zanimanjem. Kaj se vam je zgodilo?
SNUBEC: Ne meni, ampak vam, draga Penelopa!
PENELOPA: Kaj mislite s tem?
SNUBEC: Žal mi je, da vam to povem, a gre za vašega cenjenega moža!
Penelopa omedli, pade snubcu v naročje.
SNUBEC: Penelopa!
PENELOPA: odpre eno oko. Kaj se je zgodilo?
SNUBEC: Slabe novice.
PENELOPA: Da, da, to sem že slišala. Hitro mi povejte, za kakšne slabe novice gre!
SNUBEC: Vaš mož je bil aretiran!
Penelopa spet omedli.
SNUBEC: Žal...
PENELOPA: Od kod pa vi to veste?
SNUBEC: Iz zanesljivih virov. Moj brat je policist. Bil je zraven, ko so ga aretirali.
PENELOPA: Ni mogoče!
SNUBEC: Vaš mož je izvolil ubiti policista Polifema.
PENELOPA: Pa sem mu rekla, naj se ne igra s pištolo!
SNUBEC: Bojim se, da bo minilo zelo, zelo dolgo, preden bo prišel iz zapora.
PENELOPA: Ubogi Odisej!
SNUBEC: Res žalostna usoda vašega cenjenega soproga. Toda pomisliti morate nase in na svojfj otroka. Naj ubogi Telemah odrašča kot zapuščena sirota brez očeta?
PENELOPA: Kaj naj zdaj storim? Prepuščena sem sama sebi!
SNUBEC: Oh, draga Penelopa! To pa ni res. Prišel sem, da vam zagotovim, da v stiski ne boste nikoli sami. Vedno sem vam na razpolago.
PENELOPA: Oh, tako ste plemeniti!
SNUBEC: Vedno sem bil prijatelj vašega moža. Dobro ga poznam. Zal vam moram reči, da se ji nekoliko postaral in vi potrebujete novega. Mislim, da ga lahko zamenjam.
PENELOPA: Oh, zamenjate?
SNUBEC: Tudi Odisej bi tako hotel.
PENELOPA: Ne morem se tako hitro odločiti!
SNUBEC: Dam vam toliko časa, kolikor ga potrebujete! Mirno se odločite in premislite .Vem, di to za vas pomembna odločitev.
PENELOPA: Hvala vam.
SNUBEC: Se boste čez dve uri že odločili?
PENELOPA: Veliko skrbi imam. Moj oče je umrl, in če bi lahko počakali...
SNUBEC: Boljšo zamisel imam! Naj bo poroka čimprej, da boste pozabili na žalost ob pogrebu! Za vse bom poskrbel...
PENELOPA: Razmislila bom!
SNUBEC:Dobro. Čez dve uri bom nazaj, ne pozabite! Odide.
PENELOPA: Kaj sem storila? Zapustila sem svojega moža. Toda, ne! Odisej se bo vrnil. Da, Čakala ga bom!